Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

sreda, 21. avgust 2019 Drugi prijavni rok za vpis v dodiplomske študijske programe – državljani EU – 22.–29. 8. 2019

Od četrtka, 22. 8., do četrtka, 29. 8. 2019, je možna prijava na vse dodiplomske študijske programe UP FAMNIT. Prijavijo se lahko slovenski državljani in državljani EU.

RAZPIS ZA VPIS in vse informacije v zvezi z oddajo prijave so dostopni tukaj: https://www.famnit.upr.si/sl/bodoci-studenti/prijava-19-20#heading1

Dodatne informacije lahko kandidati dobijo tudi v Referatu za študente (e-naslov: referat@famnit.upr.si, tel. št. 05 611 75 75).


sreda, 14. avgust 2019 Urnik knjižnice TeMeNa od 19. 8. do 27. 9. 2019

Obveščamo vas, da bo knjižnica TeMeNa od 19. 8. do 27. 9. 2019 odprta od 10. do 16. ure.

Hvala za razumevanje.


sreda, 14. avgust 2019 Pri iskanju pravega slovarja v pomoč portal Slovarji.si

V poplavi novih tujih izrazov moramo Slovenci sami poskrbeti za njihovo slovenjenje, če želimo slovenski jezik še naprej uporabljati tudi na posameznih strokovnih in drugih področjih.

UP FAMNIT in podjetje Amebis sta se zato v minulih dveh letih v okviru projekta Digitalizacija in dostopnost slovarskih virov obrnila na strokovnjake, ki lahko k temu največ prispevajo, in jim znotraj odobrenih finančnih sredstev nudila brezplačno podporo pri izdelavi, objavi in promociji njihovih slovarjev. Za vzpostavitev so se odločili, da »uporabnikom na enem mestu ponudimo brezplačni in prostodostopni seznam splošnih in terminoloških slovarjev, avtorjem pa možnost objave še neobjavljenih del,« razloži vodja projekta, izr. prof. dr. Mojca Kompara Lukančič.

Pred kratkim je tako na naslovu http://www.slovarji.si začel delovati slovarski portal Slovarji.si, ki vam bo v pomoč pri iskanju pravega slovarja. Gre za organiziran seznam več kot 300 spletnih slovarjev, ki kot enega izmed jezikov vsebujejo tudi slovenščino. Stran ponuja povezave do slovarjev in filtre po nazivu, avtorju, področju in jeziku ter druge osnovne informacije o slovarjih. Namenjen je vsem, ki se ukvarjajo z jeziki in so v stiku z jeziki, torej profesorjem, študentom, prevajalcem, učiteljem raziskovalcem itd. Vodja projekta še doda, da se »portal za zdaj osredotoča le na strogo slovarske vire, zato ne vsebuje podatkov o drugih jezikovnih virih in orodjih.«

Slovarji.si je, kot že rečeno, eden od rezultatov projekta Digitalizacija in dostopnost slovarskih virov, ki ga UP FAMNIT kot vodilni partner skupaj s podjetjem Amebis izvaja v okviru Javnega razpisa za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na področju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019 (JR-Promocija SJ-2018–2019), (so)financiralo pa ga je Ministrstvo za kulturo.

»Vabimo vas, da si ogledate in uporabljate naše delo,« ob koncu dodaja vodja projekta, izr. prof. dr. Mojca Kompara Lukančič.


petek, 9. avgust 2019 Raziskovanje stika med človekom in računalnikom

Dr. Matjaž Kljun in dr. Klen Čopič Pucihar o Laboratoriju HICUP, raziskovalnih izzivih in delu s študenti računalništva

Oddelek za računalništvo UP FAMNIT v zadnjih letih intenzivno razvija področje HCI – Human-Computer Interaction oziroma v slovenščini Interakcija človek-računalnik. V ta namen je bil ustanovljen Laboratorij HICUP (Humans Interacting with Computers @ University of Primorska), znotraj katerega pisana mednarodna zasedba raziskovalcev proučuje in raziskuje, kaj se pravzaprav dogaja, ko človek stopi v stik z računalnikom.

Duša in motor centra sta dr. Matjaž Kljun in dr. Klen Čopič Pucihar, ki skrbita tako za mednarodno prepoznavnost centra kot tudi za vključevanje študentov računalništva UP FAMNIT v raziskovalne projekte.


Na fotografiji: dr. Klen Čopič Pucihar (levo) in dr. Matjaž Kljun (desno)

Kaj se skriva za interakcijo človek-računalnik?

Raziskave na področju Human Computer Interaction – HCI segajo v začetek 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavili grafični vmesniki in računalniki, ki so bili namenjeni množicam. HCI se je kot nova disciplina takoj uveljavila v velikih laboratorijih in podjetjih, kot je na primer Apple, kjer so se združila znanja z različnih področij, kot so ergonomija, psihologija, sociologija, oblikovanje in računalništvo, z namenom razumevanja potreb in omejitev človeka pri uporabi računalnika.

Tovrstne raziskave pa niso novost, saj so se že izvajale na številnih drugih področjih: pomislimo na primer na oblikovanje pohištva (višine mize, stola, kuhinjskega pulta in razpored pohištva v kuhinji so določeni optimalno glede na potrebe in omejitve ljudi), na oblikovanje krajine (parkov, ulic, znižanih pločnikov glede na potrebe in omejitve ljudi) ali na industrijsko oblikovanje (notranjost avtomobila se oblikuje z namenom nuditi uporabnikom najboljšo možno izkušnjo).

»Jasno je, da moramo tudi računalniške sisteme graditi glede na potrebe, zmožnosti, želje in omejitve ljudi. V grobem imamo pri računalniških sistemih strojno opremo, programsko opremo in interakcijo. Brez slednje sta tako programska kot strojna oprema neuporabni – seveda, če jih namerava upravljati človek,« poudarja doc. dr. Matjaž Kljun, ki se ukvarja predvsem z upravljanjem s podatki in s tem, kako olajšati vsakodnevno iskanje teh.

»Zanimanje za HCI se je še povečalo s pojavom interneta, mobilnih in pametnih telefonov,« dodaja doc. dr. Klen Čopič Pucihar, ki pa se osredotoča na dopolnjeno resničnost in njeno uporabo v kreativni industriji. »Vsa vodilna podjetja se danes zavedajo, da brez oblikovanja uporabniške izkušnje izdelki enostavno ne bodo šli v prodajo. Na drugi strani pa se pojavlja neprestani razvoj novih tehnologij in vmesnikov (na primer virtualna in dopolnjena resničnost) tako v gospodarstvu kot akademskih krogih.« Posledično se zanimanje za interakcijo človek-računalnik neprestano povečuje.

Novi koncepti interakcije z računalniki

Vemo, da se računalniki dotikajo skoraj vseh področij našega življenja, vendar kot pravi dr. Kljun, »se način, kako z njimi delamo, v zadnjih 40 letih ni bistveno spremenil. Skupina HICUP se zato osredotoča na raziskovanje in oblikovanje novih ali prenovo obstoječih vmesnikov s ciljem razširiti naše miselne telesne in vedenjske zmožnosti. To dosegamo z raziskovanjem novih konceptov interakcije, ki vključujejo rudarjenje podatkov, strojno učenje, računalniški vid, računalniško grafiko, obdelavo govora in jezika, človeško zaznavanje in spoznavanje.«

Trenutno so v Laboratoriju HICUP poleg vodij aktivni še trije raziskovalci. Kljub temu da prihajajo z zelo različnih področij, od računalništva in uporabne matematike do strojništva in oblikovanja, večino raziskav izvajajo skupaj.

Katera pa so ta področja? Dr. Čopič Pucihar: »Maheshya, doktorska študentka s Šri Lanke, se ukvarja z raziskavo uporabe računalniških tehnologij pri lajšanju in spodbujanju učenja in poučevanja. Podoktorska študentka iz Francije, Julie, ki se je v preteklosti ukvarjala z oprijemljivimi vmesniki za slepe in slabovidne, se zdaj usmerja v načine spreminjanja navad ljudi v delovnem okolju z uporabo tehnologije za spodbujanje k večji aktivnosti. Nato je tu še Cuauhtli, doktorski študent iz Mehike, ki ga zanima poglabljanje in spreminjanje uporabniške izkušnje pri branju literature s pomočjo vpliva na različna čutila. Spomladi sta se nam za nekaj mesecev pridružila še dva mlada raziskovalca z japonskega Inštituta za znanost in tehnologijo NARA, s katerima smo raziskovali vpliv dodajanja digitalnih kulturnih referenc in opomb na izkušnjo gledanja filmov, gledaliških predstav in drugih prireditev v živo ter vpliv zakasnitve slike zaslona na uspešnost izvedbe digitalnih navodil, ki jim preko zaslona sledimo in zahtevajo veliko mero točnosti.«


Mednarodna ekipa raziskovalcev Laboratorija HICUP

Prihodnost v znamenju gostovanj in mednarodne prepoznavnosti

»Zamisel za laboratorij sva oblikovala pred tremi leti in doslej smo bili aktivni v dveh smereh – širili smo pomembnost področja v okolju, v katerem delujeva, hkrati pa stremimo k raziskovalni in znanstveni odličnosti v svetu. Če primerjamo finančna sredstva našega laboratorija s podobnimi v svetu, si upam trditi, da smo izredno uspešni. V zadnjih treh letih smo objavili pet izvirnih znanstvenih člankov, precej člankov na prestižnih konferencah in pet poglavji v knjigah, ki so izšle pri založbi Springer,« je ponosen dr. Kljun.

Delo laboratorija seveda vpliva tudi na kakovost izvedbe študijskih programov na UP FAMNIT, saj na fakulteti redno gostujejo vrhunski strokovnjaki, ki študentom na predavanjih predstavljajo svoje delo. Vsi delujejo na priznanih univerzah, kot so nizozemska Univerza v Utrechtu, Univerza St. Andrews na Škotskem, Univerza v Kaliforniji Santa Barbara, Univerza Princeton in druge.

Raziskovalci hkrati pripravljajo tudi članke za odmevne mednarodne revije, nova poglavja knjige, ki bo naslednje leto izšla pri ugledni založbi Springer, pripravlja pa se tudi članek, ki bo povzel študijo na temo zavedanja Slovencev, kako svoje podatke dajemo na razpolago tretjim osebam.

Delo v raziskovalnem laboratoriju seveda zahteva tudi stalno mreženje, izpopolnjevanje in stik z drugimi raziskovalci. Dr. Kljuna in dr. Čopiča Puciharja je tako v iztekajočem se študijskem letu pot ponesla na marsikatero ugledno konferenco, kot na primer na ACM UIST 2018, v okviru katere je ugledni profesor Albrecht Schmidt z Ludwig-Maximilians-University v Münchnu organiziral delavnico, kjer je potekala razprava o tem, kako spodbujati in vzpostaviti področje interakcije človek-računalnik kot verodostojno v raziskavah in poučevanju. Sodelovala sta tudi s prof. dr. Wolfgangom Hürstom z Univerze v Utrechtu in profesorjem Daisuke Iwaiem z Univerze v Osaki pri organizaciji 2. mednarodne delavnice Multimodal virtual & augmented reality v sklopu konference IEEE ISMAR 2018, na kateri so se soočili z izzivi in s priložnostmi za multimodalne, interaktivne sisteme virtualne in dopolnjene resničnosti. Sledila je tudi organizacija delavnice Human-Drone Interaction (Interakcija človek-dron) in predstavitev članka o raziskavi interaktivnega stripa v škotskem Glasgowu na ugledni conferenci ACM CHI 2019, trenutno pa sooblikujeta konferenco IEEE , ki bo decembra v Kaliforniji.

Naslednje študijsko leto Laboratorij HICUP pričakuje kadrovsko okrepitev, saj količina raziskovalnih idej vedno presega možnosti in zmožnosti, ki jih imajo na voljo. Predvsem pa je priložnosti, ki jih tehnologija lahko prinese v naše življenje izjemno veliko, pomembno pa je, da jih najprej proučimo in nato vnesemo v naš vsakdan na primeren način in po meri človeka.


petek, 9. avgust 2019 Tretji prijavni rok za vpis v dodiplomske študijske programe za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce izven EU

V ponedeljek, 12. avgusta 2019 se pričenja 3. prijavni rok za vpis v dodiplomske študijske programe za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce izven EU.

Rok za prijavo je 13. september 2019. Prosta mesta so še v vseh dodiplomskih študijskih programih UP FAMNIT, razen na študijskem programu Biopsihologija in Računalništvo in informatika (slovenska izvedba).

Razpis za vpis in navodila za oddajo prijave so objavljeni tukaj:

https://www.famnit.upr.si/sl/bodoci-studenti/prijava-19-20

Vse informacije lahko kandidati dobijo v Referatu za študente (e-naslov: referat@famnit.upr.si, tel. št. 05 611 75 75).


sreda, 7. avgust 2019 Botaniki UP FAMNIT aktivni pri varovanju narave Dinaridov

Poletje je za botanike z Oddelka za Biodiverziteto UP FAMNIT polno terenov. Nazadnje so se mudili na črnogorskem Orjenu, kjer so skupaj s kolegi iz nevladnih organizacij EnvPro iz Črne gore in E-grupa iz Bosne in Hercegovine vzpostavili dolgoročno spremljanje stanja in številčnosti primerkov orjenske perunike. Na tak način bodo skušali ugotoviti populacijske trende skozi čas in njihove odzive na biotske in abiotske dejavnike.


Orjenska perunika (Iris orjenii)

V okviru projekta, ki ga financira program Critical Ecosystem Partnership Fund – CEPF, je mednarodna skupina botanikov v času dveh terenskih obiskov na Orjenu postavila štiri trajne površine za spremljanje primerkov orjenske perunike in njenih rastišč. Prvega terenskega obiska v juniju sta se udeležila tudi Pavle Cikovac, odkritelj omenjene perunike, ter Borut Rubinič, predstavnik CEPF programa za Balkan.

Obisk na tako edinstvenem območju je predstavljal tudi priložnost za posvetitev ostalim predstavnikom tamkajšnje flore, kot so kratkozoba kadulja (Salvia brachyodon), Horvatov šetraj (Satureja horvatii), Knappov klinček (Dianthus knappii) in nizki rumenocvetni lan (Linum elegans).


Postavljanje površine za trajno spremljanje orjenske perunike.

Orjen je obsežen in reljefno zelo razveden gorski masiv primorskih Dinaridov Črne gore, ki se proti vzhodu strmo spušča do morja v slikoviti zaliv Boke Kotorske, proti zahodu pa deloma sega čez mejo v Bosno in Hercegovino. V času zadnje ledene dobe je to območje zaznamovala obsežna poledenitev, katere posledice še danes opazimo na vsakem koraku. Orjen velja tudi za najbolj namočen del Evrope, kjer letno pade preko 5000 mm padavin. Vse to se izraža v izredno bogati biotski pestrosti, kjer se jasno kažejo vplivi toplega Sredozemlja in visokogorja Dinaridov. Orjenska perunika (Iris orjenii) predstavlja eno največjih posebnosti Orjena. Čeprav uspeva le na nekaj odročnih mestih tega masiva, daleč od neposrednega vpliva človeka, je že zaradi svoje redkosti naravno ogrožena.

Naslednji terenski obiski se bodo zvrstili prihodnje poletje, ko bodo naši botaniki poskušali vzpostaviti dolgoročno spremljanje še na drugih, nekoliko bolj odročnih nahajališčih orjenske perunike.


Orjen – pogled z Vučjeg zuba na Reovačko gredo


torek, 6. avgust 2019 Preizkusno predavanje dr. Laura Iacolina

Dr. Laura Iacolina bo imela v sredo, 28. 8. 2019 ob 10:00 preizkusno predavanje za prvo izvolitev v pedagoški naziv visokošolska učiteljica - docentka za področje "Biologija".

Predavanje z naslovom "Wildlife monitoring and the use of eDNA" bo potekalo v predavalnici FAMNIT-Muzejski4, Muzejski trg 7, 6000 Koper.

Vljudno vabljeni!


ponedeljek, 5. avgust 2019 Naši matematiki v Bolgariji nabrali nove kolajne

Med 28. julijem in 3. avgustom je v bolgarskem Blagoevgradu potekalo 26. mednarodno matematično tekmovanje IMC (International Mathematics Competition for University Students 2019), katerega se Famnitovi študenti že tradicionalno udeležujejo in prav tako tradicionalno na njem žanjejo uspehe.

Letos so barve Univerze na Primorskem zastopali: Besfort Shala, Đorđe Mitrović in Roman Solodukhin. Prav vsi so bili zelo uspešni, saj so se domov vrnili z dvema srebrnima kolajnama (Shala in Solodukhin, oba 37 točk) in eno bronasto (Mitrović – 27 točk).

Rezultate, probleme in njihove rešitve bodo kmalu objavljene na spletni strani tekmovanja.

Iskrene čestitke za še en uspeh naših mladih matematikov!