Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
-->
SI | EN

četrtek, 25. julij 2019 Uspešna prva (Bio)psihološka poletna šola UP FAMNIT

Medtem ko so poletne šole oddelkov za matematiko in biodiverziteto na UP FAMNIT tako rekoč že tradicija, je letos svojo premiero doživela tudi poletna šola Oddelka za psihologijo. Od 22. do 24. julija so udeleženci (Bio)psihološke poletne šole, ki je bila namenjena študentom (bio)psihologije in sorodnih smeri, pa tudi vsem, ki jih zanima raziskovanje in njegov pomen v psihološki praksi, prisluhnili predavanjem, ki so jih izvedli strokovnjaki in raziskovalci z različnih področij.

Zakaj so se na Oddelku za psihologijo odločili, da organizirajo poletno šolo?

»Poletne šole so odlična priložnost, da v obdobju leta, ki je primarno namenjen revitalizaciji telesa in uma, stimuliramo naše razmišljanje z vsebinami, za katere med letom težko najdemo čas. Na nek način gre za aktivno preživljanje prostega časa, če si lahko izposodimo pogosto uporabljen izraz,« odgovarja organizatorka in asistentka na UP FAMNIT, dr. Simona Gomboc.

V tem času so bile ponujene vsebine, ki so aktualne in predstavljajo pomembno dopolnilo rednemu študijskemu procesu ter predstavljajo možnost za dodatno refleksijo tako raziskovalnih praks kot njihove aplikacije v psihološki stroki. Dr. Simona Gomboc pravi, da so izpolnili pričakovanja, saj jim je uspelo: »združiti prijetno s koristnim in se v sproščenem okolju naučiti veliko novega.«

V okviru programa Znanost in praksa psihologije so predavanja izvedli: izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, dr. Urša Mars Bitenc, Urša Bernardič, Dejan Kozel, Nina Krohne, Nina Kočar, Meta Lavrič, Nejc Plohl, Ajda Erjavec Bartolj, Tamara Mijatović, gostili pa smo tudi zaslužnega profesorja dr. Jamesa C. Coyna z University of Pennsylvania, ki velja za enega najbolj vplivnih psihologov druge polovice 20. stoletja.

»Poletne šole sva se udeležili zato, da bi pridobili širši pogled na psihologijo, njene raziskovalne metode in samo raziskovanje, zlasti znotraj različnih strok. Želeli sva poglobiti najino znanje, kar sva s pomočjo kvalitetnih predavanj in strokovnjakov z različnih področij tudi dosegli,« sta ob koncu šole navdušeno povedali udeleženki Sara Brglez in Lara Menegatti. »Všeč nama je bilo predvsem lepo in sproščeno vzdušje, zaradi manjšega števila udeležencev so se lahko razvile kvalitetne debate, prednost je bila vsekakor lokacija in bližina morja. Prav tako je bilo med predavanji dovolj odmorov, da smo si lahko spočili glave in jih pripravili na nove doze podatkov.« Pohvalili sta še organizacijo šole: izbor tem, odlične predavatelje in možnost, da sta lahko na znanost pogledali na izven navidezno rigidnih metod v raziskovanju. »Spoznali sva, kako je pomembno, da kot znanstveniki vedno dvomimo, vedno preverjamo, predvsem pa da smo vedno iskreni pri raziskavah in ugotovitvah.«

Sestavo programa je narekovala tudi potreba po dodatnih znanjih o nekaterih manj uveljavljenih metodoloških pristopih, in želja po širšem razmisleku o pomenu raziskovalnega dela za psihološko prakso. Dr. Simona Gomboc: »Večina predavanj in delavnic je bila metodološko obarvanih. Predstavljene so bile nekatere kvantitativne metode (npr. test implicitnih asociacij) kot tudi kvalitativne (npr. utemeljena teorija in autoetnografija). Preizkusili smo nekaj orodij za obdelavo podatkov (spletne ankete, psychtooles), razmišljali o možnostih in omejitvah prenosa znanosti v prakso in to v različnih kontekstih psihološkega udejstvovanja (tako v pedagoškem kot kliničnem kontekstu in na področju socialnega varstva). Hkrati pa so bile v manjšem obsegu prisotne še ne-metodološke teme (predstavljen je bil koncept hotene nevednosti, kritično so razmišljali tudi o čuječnosti).«

Bo tudi poletna šola Oddelka za psihologijo postala tradicija?

»Vsekakor so naše želje, da poletne šole organiziramo tudi v naslednjih letih. Pri tematski zasnovi se bomo poskušali odzivati na aktualne interese zainteresiranih udeležencev in potrebe po dodatnih znanjih znotraj naše stroke,« zaključi dr. Gomboc, udeleženki Sara in Lara pa sta odločni: tovrstna izobraževanja so za študente nujno potrebna: »Vsem študentom svetujeva, da se udeležijo bodočih poletnih šol, saj poleg očitnega novo pridobljenega znanja prinašajo tudi nova poznanstva, študenti različnih generacij navežemo stike in si med sabo delimo izkušnje. Prav tako pa na takšnih izobraževanjih pogosto najdeš sebe kot študenta, ugotoviš, kaj so tvoje ambicije, odkriješ nove zanimive teme in ob vseh informacijah in debatah se ti porodijo nove ideje.« Ideje, ki lahko obogatijo tako življenje posameznika kot stroko.

torek, 23. julij 2019 250 matematikov iz 32 držav na konferenci FPSAC 2019

V tednu od 1. do 5. julija je v Ljubljani potekala že 31. mednarodna konferenca Formal Power Series and Algebraic Combinatorics (FPSAC). Gre za največjo letno kombinatorično konferenco, ki je vsako leto organizirana v drugem mestu, obravnavane teme pa se dotikajo tudi algebre, fizike, teoretičnega računalništva in biologije.

Organizatorji in sponzorji letošnje konference so bili: Univerza v Ljubljani (FMF), Univerza v Mariboru (FNM), Univerza na Primorskem (FAMNIT), IMFM, SDAMS (Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko), National Science Foundation, The George Washington University, GEN-I, IN516HT, EBA, CREA, Zemanta, Outfit7, NLB Vita, Sberbank in Turkish Airlines.
V organizacijskem odboru konference je tudi prof. dr. Martin Milanič, v programskem odboru pa izr. prof. dr. Russ Woodroofe.

Tokratnega znanstvenega srečanja se je udeležilo 248 matematikov in matematičark iz 32 različnih držav. Največ udeležencev je prišlo iz ZDA (83), Francije (26) in Slovenije (20). Poleg devetim vabljenim predavanjem so udeleženci prisluhnili še 27 drugim predavanjem in 6 računalniškim predstavitvam ter si v dveh popoldnevih ogledali še 70 posterjev.

Naslednji FPSAC bo organiziran od 13. do 17. julija 2020 v Ramat-Ganu v Izrelu.

torek, 23. julij 2019 Dr. Irena Maček vodilna avtorica članka v reviji Molecular Ecology

Z veseljem in ponosom sporočamo, da je izr. prof. dr. Irena Maček z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT prva in vodilna avtorica članka, ki je izšel v priznani reviji Molecular Ecology.

V članku z naslovom Impacts of long‐term elevated atmospheric CO2 concentrations on communities of arbuscular mycorrhizal fungi je obravnavana raziskava o vplivu povečane atmosferske koncentracije CO2 na združbe arbuskularnih mikoriznih gliv, ki živijo v simbiozi z 2/3 kopenskih rastlin.
Raziskava je bila opravljena v najdlje trajajočem travniškem eksperimentu FACE (Free Air CO2 Enrichment Experiment) na severni hemisferi, v nemškem Giessnu. Za raziskave sestave združb mikoriznih gliv so sodelujoči uporavili najnovejše molekularne metode sekvenciranja naslednjih generacij (Illumina, HiSeq).

Omenjen članek je na voljo v odprtem dostopu na tej povezavi.

Revija Molecular Ecology izhaja dvakrat mesečno in ima faktor vpliva 6,855, kar jo po uspešnosti v podatkovni zbirki ISI uvršča med najboljše revije na področju biokemije in molekularne biologije, ekologije ter evolucijske biologije.

Naši raziskovalki iskreno čestitamo!

ponedeljek, 22. julij 2019 Bojan Mohar napovedal javno predavanje na 8ECM!

   

 

Z veseljem sporočamo, da je slovenski matematik Bojan Mohar napovedal javno predavanje na 8. Evropskem kongresu matematike!

 

Bojan Mohar je slovenski matematik, čigar področja raziskovanja vključujejo algebrsko, strukturno in topološko teorijo grafov ter računalništvo. Doktoriral je leta 1986 na Univerzi v Ljubljani pod mentorstvom Tomaža Pisanskega.

Je soavtor vplivne monografije o topološki teoriji grafov - Graphs on Surface, ki sta jo z Carstenom Thomassenom izdala leta 2001. Leta 2010 je prejel Eulerjevo medaljo za prispevke h kombinatornim raziskavam, ki je utemeljena takole: »Izjemno raziskovanje v obdobju treh desetletij uvršča Bojana Moharja med najpomembnejše svetovne diskretne matematike. Njegovi globoki in pomembni prispevki so dramatično izboljšali naše razumevanje strukturnih lastnosti grafov. Njegov opus med drugim obsega topološko teorijo grafov, grafovske minorje, neskončne grafe, spektralno teorijo grafov, algebraično teorijo grafov in računsko geometrijo.«

Leta 2018 je prejel še nagrado »John L. Synge Award«, ki ga Kanadsko kraljevo združenje podeljuje za izjemne raziskave in štipendijo SIAM za prispevke na področju teorije grafov in računalništva, zlasti strukturne, topološke in algebrske teorije grafov.

Republika Slovenija je počastila profesorja Moharja z dvema nagradama za znanstveno odličnost: nagrado Borisa Kidriča (1990), za svoje delo v Kanadi pa je bil imenovan za ambasadorja znanosti Republike Slovenije (2009).

Bojan Mohar je redni profesor na dveh univerzah - University Simon Fraser, Vancouver, Kanada ter na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Je tudi član Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko (IMFM).

 

Veselimo se, da bomo profesorja Moharja pozdravili na 8. Evropskem kongresu matematike v Portorožu!


Vabljeni k spremljanju spletne strani https://www.8ecm.si/, kjer bomo objavljali tekoče novice s priprav na 8ECM!

(Foto: Simon Fraser University)

 

Viri:

https://sinews.siam.org/Details-Page/siam-announces-class-of-2018-fellows

http://the-ica.org/

http://www.chairs-chaires.gc.ca/chairholders-titulaires/profile-eng.aspx?profileID=1734

https://en.wikipedia.org/wiki/John_L._Synge_Award

sreda, 17. julij 2019 Projekt Da.Re se počasi zaključuje

11. julija se je doc. dr. Branko Kavšek (vodja projekta na UP FAMNIT) udeležil sestanka v Braganci (Portugalska), kjer so se v okviru projekta Da.Re (Data Science Pathways to re-imagine education) še zadnjič srečali partnerji iz Italije, Portugalske, Srbije in Združenega kraljestva. Pogovarjali so se o tekočih aktivnostih, ocenili pretekle in napovedali prihodnje. Projekt se namreč zaključuje avgusta in takrat bomo objavili tudi podrobnejše poročilo o uspešno izvedenih aktivnostih.

Spomnimo, da se pri projektu Da.Re ukvarjamo s podatkovno znanostjo. Splošni cilj projekta je graditi, izboljšati in vzdrževati povezovanje med podjetji in univerzami na področju podatkovnih znanosti kot sredstvo za krepitev evropskega trikotnika znanja na področju raziskav, izobraževanja in poslovanja ter ozaveščanja o potencialu Big Data kot mostu med temi svetovi.

Ohranjanje te povezave je ključno zaradi dinamične narave podatkovne znanosti. Prav tako je bistvenega pomena nenehno izboljševanje in stalna zveza med industrijo in akademskimi krogi za izmenjavo zahtev in ugotovitev.

Na spletni strani tako ponujajo spletni tečaj usposabljanja, kjer omogočajo dostop do inovativnega izobraževalnega materiala, narejenega za naslednjo generacijo podatkovnih znanstvenikov.

ponedeljek, 8. julij 2019 Rekordna udeležba na 9. mednarodni doktorski poletni šoli iz diskretne matematike na Rogli

V prvem julijskem tednu je na Rogli potekala mednarodna doktorska poletna šola iz diskretne matematike, ki jo skupaj že tradicionalno organizirata UP FAMNIT in UP IAM. Na znanstveno srečanje – že 9. po vrsti – se je prijavilo 77 matematikov iz 19 držav (Albanija, Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Hrvaška, Irska, Italija, Japonska, Kanada, Kitajska, Mehika, Nemčija, Nova Zelandija, Poljska, Portugalska, Španija, ZDA, Združeno kraljestvo). V sproščujočem in stimulativnem delovnem okolju na 1500 metrih nadmorske višine so spregovorili o svojem raziskovalnem delu in se udeležili različnih predavanj.

Glavni predavanji sta tudi tokrat izvedli dve pomembni imeni s področja diskretne matematike, in sicer: 

·Daniel Kráľ (Masaryk University, Češka in University of Warwick, ZK): »Combinatorial limits and their applications in extremal combinatorics« ter

·Marston Conder (University of Auckland, Nova Zelandija): »Combinatorial methods in group theory (and group-theoretical methods in combinatorics)«.

Poleg njiju so nastopili še drugi vabljeni predavatelji:

·Vida Dujmović (University of Ottawa, Kanada): »Layered H-partitions with applications«;

· Miguel Angel Pizaña (Universidad Autónoma Metropolitana-Iztapalapa, Mehika): »The awesome diversity of the clique graph operator dynamics«;

·Jeroen Schillewaert (University of Auckland, Nova Zelandija): »Small maximal independent sets«;

· Klara Stokes (Maynooth University, Irska): »Graphs as curves and special points on them«.

 

Udeleženci poletne šole so bili tako univerzitetni profesorji in raziskovalci kot tudi doktorski študenti, kar predstavlja pomemben trenutek povezovanja med mladimi in bolj izkušenimi matematiki. Lanska predavateljica prof. dr. Colva Roney-Dougal (University of S. Andrews) je pred letom dejala: »Gre za pomembne trenutke, ko se sprožijo pogovori in debate znotraj matematične skupnosti ter med študenti in raziskovalci s celega sveta. Utrjujejo se stara poznanstva in nastanejo novi stiki, ki so zelo pomembni za nadaljnja sodelovanja.«

V devetih letih se je poletne šole udeležilo preko 600 profesorjev, raziskovalcev in študentov z vsega sveta. Med njimi je veliko takih, ki se leto za letom vračajo na Roglo, kar kaže na izjemno priljubljenost in kvaliteto tega znanstvenega srečanja. »Predavatelje skrbno izbiramo, zato so predavanja dovolj zanimiva tudi za študente. V teh letih smo gostili predavatelje od vsepovsod, z njimi imamo vzpostavljene stike in mnogi se vračajo na UP FAMNIT – bodisi na obisk bodisi v predavalnico. Na Roglo oziroma v Slovenijo se radi vrnejo čisto vsi. Novi študenti oziroma raziskovalci pa nas sami poiščejo, navadno potem, ko jih navduši kdo od udeležencev,« dodaja izr. prof. Ademir Hujdurović, član znanstvenega in organizacijskega odbora, ki si prizadeva za visoko kakovost poletne šole.

Posebno veselje in zadovoljstvo je zato prinesel tudi podatek, da se je letošnje poletne šole udeležilo rekordno število študentov, in sicer kar 47. Največ, 16 jih je bilo iz Slovenije, 6 jih je prišlo iz Italije, 4 s Češke, po 3 iz Avstrije, Nemčije in s Poljske, po 2 iz Mehike in s Portugalske ter po 1 iz Alžirije, Belgije, Španije, Združenega kraljestva in ZDA.

V tekmovanju za najboljšo predstavitev je tokrat sodelovalo 18 študentov iz 9 različnih držav. Odbor, ki so ga letos sestavljali Martin Milanič (Univerza na Primorskem), Jeroen Schillewaert (The University of Auckland, Nova Zelandija) in Klara Stokes (Maynooth University, Irska), je odločil, da je zmagovalec Peter Zeman (Charles University, Praga), ki je za nagrado za najboljšo študentsko predstavitev z naslovom »Testing isomorphism of circular-arc graphs in polynomial time« prejel prosto udeležbo na 10. doktorski poletni šoli iz diskretne matematike.

    (Na sliki so člani odbora Martin Milanič, Klara Stokes in Jeroen Schillewaert ter zmagovalec Peter Zeman.)

Več o poletni šoli, predavateljih in njihovih dosežkih lahko preberete tukaj.

Letošnja doktorska šola iz diskretne matematike je bila organizirana s podporo Evropskega matematičnega društva (European Mathematical Society). Sponzorstvo tradicionalne poletne doktorske šole predstavlja – poleg dobrodošle finančne pomoči – tudi simbolno potrditev pomembnega raziskovalnega dela, ki ga opravljajo matematiki naše univerze.

sreda, 3. julij 2019 Podaljšanje roka za prijavo na javni razpis za mlade raziskovalce

Univerza na Primorskem podaljšuje rok za oddajo prijav na razpis za izbor kandidata za mladega raziskovalca pri naslednjih mentorjih: doc. dr. Vita Poštuvan, prof. dr. Štefan Bojnec in prof. dr. Diego De Leo.

Novi rok za oddajo prijav je 19. 7. 2019 do 14. ure.

 

Celotno besedilo Javnega razpisa je na spletni strani UP.

ponedeljek, 1. julij 2019 Na Bledu se je zbralo več kot 320 matematikov iz 41 držav

Minuli teden je od 23. do 29. junija na Bledu potekala mednarodna konferenca “9th Slovenian international conference on graph theory”. Gre za 9. edicijo mednarodne konference, ki se zvrsti vsaka štiri leta in tudi letos sodi med največje svetovne dogodke na področju teorije grafov. Organizatorji konferenc so že od začetka štirje najbolj odmevni slovenski raziskovalci s področja teorije grafov: prof. dr. Tomaž Pisanski, prof. dr. Dragan Marušič, prof. dr. Bojan Mohar in prof. dr. Sandi Klavžar.

 

Glavni organizator letošnje konference je bil IMFM (Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko) s prof. dr. Bojanom Moharjem na čelu. Sodelovali so tudi: DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije), SDAMS (Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko), UL FMF (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko), UM FNM (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko), UP FAMNIT (Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije) in UP IAM (Univerze na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič) ter podjetje Abelium d. o. o.

Letošnje konference se je udeležilo več kot 320 matematikov in matematičark (teh je bila približno četrtina) iz 41 različnih držav. Največ udeležencev je prišlo iz Slovenije (64), ZDA (30) ter Italije (23).  Rast števila udeležencev je ponoven dokaz, da je slovenska mednarodna konferenca z leti postala ena najpomembnejših svetovnih konferenc na področju teorije grafov, ki vedno znova privablja uveljavljene raziskovalce ter perspektivne mlade doktorske in podoktorske študente s celega sveta ter jim omogoča izmenjavo najpomembnejših dognanj in vpogled v trenutno najaktualnejše probleme s področja teorije grafov. Izvedli so več kot 270 predavanj, od tega 11 plenarnih. Plenarni predavatelji so vrhunski matematiki iz celega sveta, med katerimi so prejemniki najprestiženjših matematičnih nagrad.

Seznam plenarnih predavateljev:

Na naslednji konferenci leta 2023 je kot glavni organizator na vrsti prof. dr. Tomaž Pisanski, ki je letos praznoval 70. rojstni dan. Na tokratnem srečanju je zato napovedal, da bo organizacijo v njegovem imenu v prihodnje prevzel prof. dr. Primož Potočnik.

Včeraj, 30. 6., pa se je na Rogli začela tudi že tradicionalna in prav tako 9. po vrsti mednarodna doktorska poletna šola iz diskretne matematike. Prijavilo se je 77 matematikov iz 19 držav, med njimi so tako univerzitetni profesorji in raziskovalci kot tudi doktorski študenti, kar predstavlja pomemben trenutek za povezovanje med mladimi in bolj izkušenimi matematiki. Tako meni tudi izr. prof. dr. Ademir Hujdurović, član znanstvenega in organizacijskega odbora, ki je po lanski poletni šoli dejal: »Trudimo se, da se udeleženci počutijo čim boljše. Sproščeno vzdušje je otipljivo v predavalnicah in tudi v različnih družabnih in športnih aktivnostih, katerih cilj je ta, da poglobimo poznanstva.«

Želimo jih veliko novih spoznanj in zanimivih dognanj!