Obvestila

Dr. Anže Županič bo imel v sredo, 13. 11. 2019 ob 14:00 preizkusno predavanje za prvo izvolitev v pedagoški naziv visokošolski učitelj - docent za področje »Bioinformatika«.

Predavanje z naslovom »Uporaba metod analize omrežij in matematičnega modeliranja za interpretacijo genske ekspresije« bo potekalo v predavalnici FAMNIT-MP4, Glagoljaška 8, 6000 Koper.

Vljudno vabljeni!

Z veseljem sporočamo, da smo v okviru programa Interreg Italija – Slovenija pridobili nov projekt.

Odbor za spremljanje Programa je minuli mesec potrdil prednostne lestvice standardnih projektov ciljnega razpisa za strateške projekte št. 7/2019 in tako odobril prijavo projekta »Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI« z akronimom ENGREEN, katerega vodja na UP je doc. dr. Martina Lužnik, vodilni partner pa Javni zavod Park Škocjanske jame.

O projektu

Čezmejna kulturna krajina, ki je zajeta v programu, je območje velike biotske raznovrstnosti. V projekt so zajeti habitati zavarovanih in evropsko pomembnih vrst, kot so kali, suhi zidovi, ledenice, močvirja, gramoznice, mlinščice itd., ki so povezani v mrežo (pol-) naravnih območij oz. t. i. zeleno infrastrukturo (ZI). Nekateri izmed teh ogroženih habitatov so vključeni v območja ohranjanja narave (kot so Natura 2000, nacionalna zavarovana območja, program Man and Biosphere …). Kljub temu se na območju dogaja degradacija ZI in z njo povezanih ekosistemskih storitev zaradi opuščanja in spreminjanja rabe ter tujerodnih vrst, kar predstavlja skupen izziv.

Glavni cilj projekta je zato spodbuditi čezmejno sodelovanje za zagotovitev dobrega stanja ohranjenosti vrst in habitatov, vezanih na zelene infrastrukture v IT-SI kulturni krajini. V načrtu je povezovanje zelenih infrastruktur, prenos znanj in dobrih praks, razvoj orodij za upravljanje, 17 pilotnih aktivnosti za obnovo ZI in izvedba vsaj 25 dogodkov. Novosti bo mogoče opaziti v skupnem mehanizmu za razvoj ZI, vključno s prenosom obstoječih praks, participativnim vključevanjem deležnikov (npr. fokusne skupine, LivingLab), in uporabi novih materialov za obnovo ZI.

Posledično lahko pričakujemo boljše stanje biotske raznovrstnosti, boljšo povezanost ekosistemov, preprečevanje tveganj in boljšo ozaveščenost. Koristi bodo imele lokalne skupnosti, mala in srednje velika podjetja, nevladne organizacije ter upravljalci, obiskovalci in drugi uporabniki ZI.

Naj še dodamo, da je prijava doc. dr. Martine Lužnik na lestvici projektov za prednostno os 3: Varstvo in spodbujanje naravnih in kulturnih virov, katere specifični cilj je varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in tal ter spodbujanje ekosistemskih storitev (vključno prek Nature 2000) in zelene infrastructure, dosegla najvišje število točk (95/100) med prijavljenimi projekti.

Namen projekta Interreg Italija-Slovenija je spodbujanje rasti in inovativnosti, trajnosti in čezmejnega upravljanja za oblikovanje bolj konkurenčnega in povezanega življenju prijaznega okolja. Pridobljena sredstva so namenjena izvajanju strategije pametne, trajnostne in vključujoče rasti, v skladu s strategijo Evropa 2020. Sedemletni projekt se zaključuje prihodnje leto.

»Remembering where you left your tiger: synaptic remodeling in the mammalian brain during learning and memory«,

ki bo v ponedeljek, 11. novembra 2019, ob 12.30

v Veliki predavalnici 1, UP FAMNIT (Glagoljaška 8).

Predaval bo Michael Chirillo, MD, PhD

(U.S. Fulbright Scholar 2018-2019, University of Belgrade, Kristen Harris Lab, The University of Texas at Austin).

Povzetek:

Our brains are shaped by trillions of synaptic junctions that link central neurons into large neural circuits. Synapses are not static structures. They can be remodeled both structurally and functionally, a phenomenon termed synaptic plasticity. Understanding how changes to the structure of the synapse influence its function has been a central goal of the field of cellular neuroscience since its infancy. In this talk, we will discuss using electron microscopy (EM) to create three-dimensional reconstructions of central synapses in the mammalian hippocampus. We will also discuss long-term potentiation (LTP) and how neuroscientists use LTP to explore learning and memory at the cellular level. LTP induces dramatic structural plasticity at synapses and EM provides the necessary resolution to capture and investigate those changes.

O predavatelju:

After finishing a combined MD/PhD at the University of Texas in 2017 he completed an internship in internal medicine and pediatrics at the University of Utah in Salt Lake City. He worked with Kristen Harris at the Center for Learning and Memory in Austin, Texas on using 3-dimensional reconstructions from electron micrographs to understand how synaptic structure is altered with learning and memory.
While in Austin, he taught general human and animal physiology courses to undergraduate students. During that time, he was mentored by Dee Silverthorn, author of 'Human Physiology', the most popular undergraduate physiology text in the United States. The most recent edition of her text includes several additions by Chirillo. After internship in the summer of 2018, he was awarded a year-long Fulbright scholar grant from the U.S. State Department to work at the University of Belgrade on the introduction of novel teaching techniques in their general physiology courses. He also works with the medical school in Sarajevo and they were recently awarded a group grant to investigate several biochemical markers that might signal dysfunctional aging in elderly adults.

Predavanje bo v angleškem jeziku. 

Dr. Igor Gavrič bo imel v torek, 5. 11. 2019 ob 12:00 preizkusno predavanje za prvo izvolitev v pedagoški naziv visokošolski učitelj - docent za področje "Grajeno okolje".

Predavanje z naslovom "Načela projektiranj lesnih konstrukcij/Design Principles of Timber Structures" bo potekalo v predavalnici FAMNIT-MP5, Glagoljaška 8, 6000 Koper.

Vljudno vabljeni!

Od 18. do 20. oktobra je na Inkubatorju Sežana potekal tehnološki hekaton NASA Space Apps Challenge. To je mednarodni dogodek, kjer udeleženci po vsem svetu 48 ur sodelujejo pri reševanju problemov s ciljem ustvarjanja odprtokodnih rešitev za globalne izzive, ki pestijo svet. Na več kot 230 izvedbah v 80 državah je sodelovalo več kot 29.000 udeležencev.

Na tehnološkem hekatonu v Sežani se je v 1. krogu pomerilo 31 udeležencev v 6 ekipah. Med njimi je bila tudi ekipa, ki so jo sestavljali trije študenti z UP FAMNIT: Maheshya Weerasinghe, Nina Klobas in Cuauhtlli Campos ter dva študenta z UP FM: Nikola Nakov in Łukasz Popowicz. S skupnimi močmi so na podlagi izziva ustvarili igrico in se uvrstili v 2. krog. Poleg njih je napredovala še ena ekipa.

»Odločitev za sodelovanje je bila zelo spontana,« pravi Nina Klobas, študentka magistrskega študijskega programa Matematične znanosti, »prijatelj Lukasz mi je razlagal o tekmovanju, ki se ga je udeležil lansko leto, in pomislila sem, da je vredno poskusiti. Ekipo pa smo sestavili povsem naključno. Maheysha in Campos sta vedno odprta za novosti in zato ju ni bilo težko prepričati, Lukasz in Nikola pa sta ponovno udeležbo načrtovala že po lanski izkušnji. Člani prihajamo z dveh fakultet in s treh področij: z managementa, matematike in računalništva, kar se je na koncu izkazalo za izjemno prednost.« »Radi sodelujemo pri tovrstnih aktivnostih, kjer lahko v praksi pokažemo, kar smo se naučili med predavanji. Poleg tega je bila to dobra priložnost, da smo sodelovali s študenti z drugih področij,« je še dodal Cuauhtlli Campos, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika.

Tako je bila ustvarjena ekipa Wind of change, ki se je domislila zanimive ideje, podprte z znanjem, kako jo realizirati, in sposobnostmi, kako jo predstaviti. Nina še dodaja: »Naš cilj je bil se zabavati in videti, kako dobro delujemo kot ekipa. Seveda pa smo si želeli ustvariti nekaj novega in unikatnega, kar bi bilo lahko uporabljeno tudi v izobraževalne namene.«

Tema letošnjega hekatona Nasa Space Apps 2019 je bila raziskovanje bližine in daljave. Med 6 razpisanimi kategorijami Življenje na Zemlji, Do zvezd, Planeti blizu in daleč, Naša Luna, Zemljini oceani in 'ustvari svoj izziv', ki so imele še podkategorije, so izbrali prvo, in sicer izziv 1UP for NASA Earth. »Na nov in zanimiv način smo morali narediti igrico, ki uporablja Nasine podatke. V petek in soboto smo idejo razvijali v Kopru, v nedeljo zjutraj pa smo v Sežani poskrbeli še za zadnje popravke pred oddajo predstavitve ob 12. uri. Sledila so vprašanja s strani sodnikov,« je potek dela opisala Nina. »Verjamemo, da ima predlagana rešitev velik potencial, a je še v razvojni fazi in lahko jo še izboljšamo,« še pojasni Campos.

Podrobnosti o ustvarjeni igrici »Ure planet« s sloganom »Explore it. Save it.« lahko najdete tukaj.

V soboto, 12. oktobra, je na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani potekalo finalno kolo Univerzitetnega programerskega maratona 2019. Zadnje programerske bitke se je udeležilo 28 ekip, ki so dosegle najboljše rezultate na prvih treh kolih. Sicer pa se je v letošnji sezoni pomerilo 135 tekmovalcev oziroma 48 ekip.

Za reševanje devetih nalog, ki si jih lahko ogledate tukaj, so imeli udeleženci na voljo pet ur. Zmagovalna in drugouvrščena ekipa sta uspeli rešiti 7 nalog, tretjeuvrščena pa 6, kar kaže na to, da so bile naloge zelo zahtevne.

Najboljše tri ekipe v skupnem seštevku so bile:

1. mesto: Final Solution (Žan Knafelc, Tim Poštuvan in Žiga Željko)

2. mesto: ScoreOutOfBoundsException (Urban Duh, Gregor Kikelj in Andraž Maier)

3. mesto: Luftkanali (Daniel Blažič, Jakob Schrader in Patrik Žnidaršič)

Zmagovalci posameznih univerz:

Univerza v Ljubljani: Final Solution (Žan Knafelc, Tim Poštuvan in Žiga Željko)

Univerza v Mariboru: ASMx64 (Vid Keršič, Niko Uremović in Mitja Žalik)

Univerza na Primorskem: neVEM (Mirza Redžić, Eva Silađi in Vladimir Bošković)

UP FAMNIT so poleg omenjenih prvakov zastopale še naslednje ekipe:

 * Mango (Tilen Jesenko, Gašper Moderc in Goran Tubić)

 * BHprog (Arber Avdullahu, Mirza Krbezlija in Hasan Mahmutagić)

 * BNA (Arsen Matej Golubovikj, Hristijan Marinkovski in Predrag Zvezdakoski)

 * Real Slavs (Daniil Baldouski, Damjan Dimitrov in Aleksandr Kobrin)

Uradne rezultate si lahko ogledate tukaj.

Univerzitetni programerski maraton (UPM) je slovensko tekmovanje za študente v programiranju, kjer je poudarek na poznavanju algoritmov in podatkovnih struktur. Tekmovanje je ekipno in sestoji iz treh predkol in finalnega kola. UPM poteka na vseh treh slovenskih univerzah hkrati (UL, UM in UP). Poleg tega maraton predstavlja kvalifikacije za CERC (Central Europe Regional Contest), ki je sestavni del tekmovanja ACM International Collegiate Programming Contest, to pa je največje, najprestižnejše in najstarejše tovrstno tekmovanje.

Tudi letošnji Rektorjev dan je zaznamovala tradicionalna, letos že 22. Jesenska Čista 10ka. 16. oktobra sta jo v koprski Areni Bonifika organizirali Univerzitetna športna zveza Primorske in Študentska organizacija Univerze na Primorskem.

Dogodka se je udeležilo 200 študentk in študentov Univerze na Primorskem in Fakultete za pomorstvo in promet (UL). Predstavniki fakultet so se med seboj pomerili v odbojki, futsalu in košarki, ki so med študenti najbolj priljubljene discipline, ter kegljanju, namiznem tenisu in pikadu. Konkurenca je bila velika, a po nekaj letih nam je ponovno uspelo: Famnit je po skupnem seštevku prejel največ točk, kar pomeni, da je naša fakulteta nova lastnica prehodnega pokala.

Prvo mesto smo osvojili pri futsalu, košarki in kegljanju (moški). V odbojki, namiznem tenisu in pikadu smo bili drugi, na tretjo stopničko pa je stopila študentka v disciplini kegljanje.

V skupnem seštevku je drugo mesto zasedla Fakulteta za turistične študije (FTŠ), na tretje mesto pa se je uvrstila Pedagoška fakulteta (PEF).

Čestitke našim študentom!

Vabimo vas na prvo letošnje predavanje z naslovom

»Kaj imajo skupnega konjske brce, rojstva četverčkov,
pivske kvasovke in klicni centri? Poissonovo porazdelitev?«,

ki bo v sredo, 23. oktobra 2019, ob 18.00,
v Veliki predavalnici 2, UP FAMNIT (Glagoljaška 8, Koper).

Predaval bo dr. Gaj Vidmar, SOČA, UL, UP FAMNIT in UP FVZ.

V naravi, družbi in vsakdanjem življenju se srečujemo z redkimi dogodki – v prostoru in času. Prijeten primer prvih so rozine v kolaču, neprijeten primer drugih pa prometne nesreče. Temeljni matematični opis takih pojavov je Poissonova porazdelitev. Spoznali bomo njene osnove, zgodovino, primere uporabe in razširitve.

O predavatelju:
Gaj Vidmar je vodja biostatistike in znanstvene informatike na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS – Soča. Zaposlen je tudi na Inštitutu za biostatistiko in znanstveno informatiko UL MF, predava pa na UP FAMNIT, UP FVZ, UL ZF in na magistrskem študiju Uporabna statistika na UL. Po diplomi in magisteriju je psiholog (natančneje psihofizik in psihometrik), doktoriral je iz biomedicinske informatike, opravil strokovni izpit iz bibliotekarstva, ima pa še druge izobrazbe in poklice (npr. športni trener, prevajalec in tolmač). Je tudi pesnik in ugankar. Več kot 40 let se je aktivno posvečal namiznemu tenisu v vseh možnih vlogah. Je (so)avtor več kot 170 znanstvenih člankov in več kot 470 najrazličnejših del, med znanstvenimi področji pa ima najraje prikaz podatkov (statistično vizualizacijo). Je tudi tisti čudak, ki na Ljubljanskem maratonu žonglira s tremi loparji in pingpong žogico – kako pogosto mu pade na tla, seveda opiše Poissonova porazdelitev.

Vljudno vabljeni!

Obveščamo vas, da bomo imeli

v petek, 25. oktobra 2019, v predavalnici Famnit-VP2 (Glagoljaška 8, 6000 Koper)

ob 11:30
prof. dr. Elena Bužan, redna profesorica za področje Biokemija,
z naslovom: »SKRIVNOSTI, ZAPISANE V MOLEKULI DNA, UTIRAJO NOVE POTI K OHRANJANJU NARAVE«,

ob 12:50
prof. dr. Martin Milanič, redni profesor za področje Matematika,
z naslovom: »PROBLEMI DOMINACIJE V GRAFIH« in

ob 14:10
prof. dr. István Kovács, redni profesor za področje Matematika,
z naslovom: »NEKATERE UPORABE SCHUROVIH KOLOBARJEV V ALGEBRAIČNI TEORIJI GRAFOV«.

Vljudno vas vabimo, da se nam na predavanjih pridružite!

V veliko čast nam je, da na 8. Evropskem kongresu matematike naznanimo predavanje še enega Fieldosvega nagrajenca: Sir Martin Hairer bo gostujoči predavatelj posebnega predavanja, poimenovanega v čast izjemnega nemškega matematika Friedricha Hirzebrucha. Teme teh predavanj, ki se izvajajo od leta 2007, se nanašajo na odnose med matematiko in umetnostjo, družbo in drugimi področji življenja.

Hairer je profesor teoretične matematike in predstojnik katedre za verjetnostne in stohastične analize na Oddelku za matematiko, Imperial College, London. Njegovo glavno raziskovalno področje je proučevanje stohastičnih parcialnih diferencialnih enačb (SPDE); drugi raziskovalni interesi vključujejo neravnovesno statistično mehaniko, stohastične diferencialne enačbe, stohastične procese s spominom in splošno teorijo Markovih procesov.

Delo, ki je pripeljalo do Fieldsove nagrade, se nanaša na matematično razumevanje nelinearnih parcialnih diferencialnih enačb (PDE), zlasti na njegov prebojni pristop k reševanju nelinearne KPZ enačbe, ki so jo leta 1986 predlagali fiziki Kardar, Parisi in Zhang. To in nadaljnje delo prof. Hairerja razvija splošno teorijo regularnosti, ki je uporabna za širok razred nelinearnih stohastičnih parcialnih diferencialnih enačb, ter postavlja pomemben mejnik pri razumevanju teh teorij. Ti razredi enačb vsebujejo namreč kar nekaj tem, ki so osrednjega pomena za matematiko in naravoslovje, s tem pa odpirajo pot razumevanju fenomena univerzalnosti.

Hairer je prejel Fieldosovo nagrado leta 2014, in sicer za: »Izjemne prispevke k teoriji stohastičnih parcialnih diferencialnih enačb in zlasti ... za razvoj teorije regularnosti za take enačbe.«

Za svoje raziskovalno delo na področju stohastičnih parcialnih diferencialnih enačb je prof. Hairer prejel nagrado Fermat (2013), ki jo podeljuje Institut de Mathématiques de Toulouse in leta 2014 še nagrado Fröhlich, ki jo podeljuje London Mathematical Society – LMS. To je prejel za svoje raziskave na stičišču med verjetnostjo in parcialnimi diferencialnimi enačbami; gre za delo, ki je v splošnem priznano kot revolucionarno na celotnem področju raziskovanj.

Sir Martin Hairer je velik oboževalec glasbe, ki se zanima tudi za računalniško programiranje. Združitev teh dveh področij z matematičnim raziskovanjem je privedlo do iznajdbe programske opreme Amadeus, nagrajenega programa za urejanje zvoka za računalnike Mac, in priljubljenega orodja med DJ-ji, glasbenimi producenti in podjetji s področja igralniške industrije.

Profesor Hairer je v svoji karieri prejel številne druge nagrade in priznanja, vključno z nagrado Whitehead in nagrado Philip Leverhulme (2008). Leta 2014 je bil izvoljen za člana Kraljeve družbe, leta 2015 pa za člana Ameriškega matematičnega združenja. Leta 2016 je bil imenovan za viteza poveljnika reda britanskega imperija (KBE).

Veselimo se, da bomo prof. Martina Hairerja pozdravili na 8. Evropskem kongresu matematike v Portorožu.

Vabljeni k spremljanju spletne strani https://www.8ecm.si/, kjer bomo objavljali tekoče novice s priprav na 8ECM!

Obveščamo vas, da bo knjižnica TeMeNa v petek, 18. 10. 2019, odprta od 10. do 13. ure.

Hvala za razumevanje.

Pretekli teden sta na UP FAMNIT istočasno potekali kar dve konferenci: četrtkovo jutro smo začeli s StuCoSReC 2019 (Raziskovalna študentska konferenca računalništva) in nadaljevali z MATCOS-19 (Srednjeevropska konferenca za uporabno teoretično računalništvo).

Dvodnevno konferenco MATCOS, ki se zvrsti vsaka tri leta, so organizirali UP IAM, UP FAMNIT in InnoRenew CoE, cilja tokratne izvedbe pa sta bila dva. Prvič, predstaviti ideje in rešitve s področja teoretičnega računalništva, ki so bile neposredno uporabljene v aplikacijah v resničnem svetu. In drugič, zbrati teoretične rezultate, ki temeljijo na takšnih idejah, da bi jih bilo mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih problemov. Na ta način so se dotaknili različnih tem: od algoritmov, zgradbe podatkov, računalniške kompleksnosti, optimizacije, umetne inteligence, strojnega učenja do teorije grafov in računalniške geometrije.

Poleg običajnih rednih so letos uvedli tudi kratke predstavitve. »To se je izkazalo za odlično idejo, saj smo na ta način omogočili večje število udeležencev na konferenci in izmenjavo idej med njimi,« je povedal predsednik organizacijskega odbora, doc. dr. Rok Požar. Na programu se je tako zvrstilo 21 rednih in 16 kratkih prispevkov, kar kaže na bistveno povečanje glede na prejšnje izvedbe. Poleg tega so predstavitve potekale v dveh vzporednih sekcijah. »To je omogočalo več časa za razpravo med udeleženci, ki jih je bilo letos več kot 50, prišli pa so iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Romunije in z Madžarske,« je še dodal doc. dr. Rok Požar.

Še pred konferenco MATCOS-19 pa je prostore UP FAMNIT napolnilo preko 40 študentov in njihovih mentorjev z več kot 10 domačih in tujih institucij. Zbrali so se na študentski konferenci StuCoSReC 2019, kjer so predstavili 19 raziskovalnih projektov in dva posterja. Konferenco vsako leto v okviru multikonference Informacijska družba organizirajo Univerza na Primorskem, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Inštitut Jožef Štefan ob podpori Društva ACM Slovenija (slovenska podružnica AMC – Association for Computing Machinery).

Namen raziskovalne študentske konference računalništva je vzpodbuditi tako doktorske kot tudi že magistrske študente računalništva k aktivnemu raziskovalnemu delu. Doc. dr. Matjaž Krnc je v imenu organizatorjev dejal: »K tej viziji odločno stremimo ustrezne fakultete vseh treh javnih univerz, zato že šesto leto zapored izmenjaje organiziramo omenjeno študentsko raziskovalno konferenco. S pomočjo dogodka želimo študentom ponuditi priložnost, da njihove raziskave strokovno ovrednotijo mednarodni recenzenti. Tako pridobijo nepogrešljiv odziv na svoje projekte, ki jih potem vključujejo v zaključne naloge.« Glavni cilj konference je namreč ustvariti prostor, kjer lahko študenti predstavijo svoje raziskovalno delo, in jih tako spodbuditi za nadaljnje zgodnje raziskovanje.

V objavo konferenčnega zbornika je bilo sprejetih 22 prispevkov, od tega 4 slovenski. Imeli so kar šest sekcij predstavitev. Tudi te številke presegajo prejšnje izvedbe, čemur je najverjetneje botrovala močno izražena mednarodna komponenta. Konferenca je namreč odprta tudi za tuje študente in letos je bila približno polovica udeležencev in posledično tudi objav iz tujine. Teme prispevkov so bile zelo različne: od klasičnih tem iz teoretičnega računalništva (optimizacijski problemi, avtomati, pokritja) in umetne inteligence do drugih inovativnih in tudi aplikativnih projektov (igralne strategije, besednovrstno označevanje, orodja za trgovanje na borzi, analiza obnašanja netopirjev, napovedovanje nogometnega zmagovalca ipd.).

Poleg naštetega je namen konference tudi vzpostaviti okolje, v katerem se študenti z različnih institucij srečujejo, spoznavajo, si izmenjujejo ideje in sklepajo nova raziskovalna sodelovanja. Nenazadnje pa je za mlade izjemno koristno tudi druženje z bolj izkušenimi raziskovalci, od katerih se lahko veliko naučijo in dobijo dragocene nasvete. Glede na izredno dobre odzive vseh sodelujočih je bil namen na letošnjem srečanju dosežen, drugo leto pa konferenco gosti Maribor. 

Oddelka za matematiko UP IAM in UP FAMNIT sta bila ponovno uspešna na javnem razpisu za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in ZDA, tokrat za obdobje od leta 2019 do 2021. Od 99 odobrenih projektov slovenskim raziskovalnim ustanovam so se naši raziskovalci podpisali pod kar devet.

Do konca septembra 2021 bodo tako z gostovanji okrepili sicer že uspešna sodelovanja z naslednjimi raziskovalnimi ustanovami: University of Alaska Fairbanks, Mississippi State University, College of William & Mary, University of Delaware, Troy University, The Massachusetts College of Liberal Arts (MCLA), Rutgers University in National Institutes of Health.

Vodje devetih odobrenih projektov so: dr. Nina Chiarelli, dr. Nino Bašič, dr. Slobodan Filipovski, dr. Matjaž Krnc, dr. Safet Penjić, dr. Graham Luke Morgan, dr. Dušanka Janežič, dr. István Kovács in dr. Karla Ferjančič.

V preteklosti so matematiki pridobili že številne bilateralne projekte za sodelovanje z ZDA, tokratna novost pa je, da vodje projektov predstavljajo večinoma podmladek obeh matematičnih oddelkov. Tako mlajši kot starejši raziskovalci se torej uspešno povezujejo s celim svetom (spomnimo na pridobljene bilateralne projekte z Rusko federacijo).

Na istem razpisu so bili uspešni tudi drugi raziskovalci naše univerze, in sicer dr. Martina Blečić Kavur (UP FHŠ) ter dr. Matjaž Nahtigal (UP FM) ter David Brian DeVallance in Iztok Šušteršič (UP in InnoRenew CoE).

Vsem želimo uspešno raziskovanje in še nadaljnjo krepitev sodelovanja s tujimi institucijami!

Rezultate razpisa lahko preberete na tej povezavi.

Čestitke vsem!

(Na fotografiji od leve: dr. Graham Luke Morgan, dr. Dušanka Janežič, dr. Nino Bašič, dr. Safet Penjić, dr. Nina Chiarelli, dr. Matjaž Krnc in dr. Karla Ferjančič)

• István Kovács
  Grafi, politopi in konfiguracije/Graphs, polytopes and configurations, UP IAM & University of Alaska Fairbanks.
• Slobodan Filipovski
  Problem kletk/The cage problem, UP IAM & Mississippi State University.
• Graham Luke Morgan
  Razlikovalno število grafov/Distinguishing number of graphs, UP IAM & College of William & Mary.
• Safet Penjić
  Algebraične karakterizacije in kombinatorične lastnosti (ne)regularnih grafov s tankim modulom s krajiščem nič/Algebraic characterizations and combinatorial properties of (non)regular graphs with thin module of endpoint zero, UP IAM & University of Delaware.
• Karla Ferjančič
  Gibanja z racionalnimi zlepki nizkih stopenj/Rational spline motions of a low degree, UP IAM & Mississippi State University.
• Nina Chiarelli
  F-WORM barvanja v hereditarnih grafovskih razredih/F-WORM colorings in hereditary graph classes, UP IAM & Troy University.
• Nino Bašić
  Kemijski grafi na steroidih/Chemical graphs on steroids, UP IAM & The Massachusetts College of Liberal Arts (MCLA).
• Matjaž Krnc
  Nekateri problemi na hipergrafih, grafih ter igrah/Certain problems in hypergraphs, graphs, and games, UP FAMNIT & Rutgers University.
• Dušanka Janežič
  Razvoj računalniških algoritmov za simulacije molekulske dinamike makromolekul/Computer Algorithm Development for Molecular Dynamics Simulation of Macromolecules, UP FAMNIT & National Institutes of Health.

Univerza na Primorskem vabi vse študente UP, da se prijavijo na javni poziv za pridobitev štipendije in tako izrazijo svoj interes za vključitev v sklad.

Štipendijski sklad Univerze na Primorskem je namenjen nagrajevanju in spodbujanju najboljših študentov UP, ponudbi teh študentov delodajalcem še v času študijskega procesa in zagotavljanju možnosti za njihovo zaposlitev takoj, ko zaključijo s študijem.

Javni poziv je dostopen na spletni strani Kariernega centra UP.

Obveščamo vas, da bo knjižnica TeMeNa v četrtek, 3. 10. 2019, odprta od 12. do 16. ure.

Hvala za razumevanje.

Vljudno vas vabimo na naslednja gostujoča predavanja, ki bodo

O predavanju:

Hyperbolic geometry provides a rich setting in which many rigidity phenomena emerge. In this talk for a general audience, Martin R Bridson FRS shall present several different types of rigidity phenomena, from Mostow’s classical rigidity theorem to generalizations involving the large-scale geometry of groups and spaces. He shall also explain why hyperbolicity is so ubiquitous and end the lecture by sketching how a newly discovered rigidity phenomenon in hyperbolic geometry can be used to settle an old question concerning the difficulty of identifying an infinite group by studying its actions on finite objects.

Obveščamo vas, da so na spletni strani fakultete (v rubriki Urniki) objavljeni urniki za jesenski semester 2019/2020, ki se prične v torek, 1. oktobra 2019 in zaključi v petek, 17. januarja 2020.

Posebej vas želimo opozoriti na naslednje:

• SKUPINE: delitev v skupine PRI VAJAH je predvidena pri nekaterih predmetih dodiplomskih študijskih programov Računalništvo in informatika – izvedba v slovenskem jeziku (1. in 2. letnik), Računalništvo in informatika – izvedba v angleškem jeziku (1. in 2. letnik) in Biopsihologija (1., 2. in 3. letnik). SEZNAMI študentov po skupinah bodo objavljeni na zgoraj navedeni spletni strani najkasneje v ponedeljek, 30. septembra 2019. V skupine za letnik bodo uvrščeni le študenti, ki so prvič ali ponovno vpisani v letnik. Ostali študenti (pavzerji; študenti, ki opravljajo obveznosti za pretekli letnik; študenti, ki opravljajo diferencialne izpite; študenti, ki jim je bilo odobreno opravljanje predmetov višjega letnika), se za vključitev v skupino za vaje pri predmetu dogovorijo neposredno z nosilcem predmeta oziroma z asistentom pri predmetu;
• IZVEDBA PREDMETOV PO TEDNIH: opozarjamo, da je potrebno preveriti urnik za vsak posamičen teden jesenskega semestra, saj se lahko razlikuje med posameznimi tedni;
• NAKNADNE SPREMEMBE URNIKA: do ponedeljka, 30. septembra 2019 so možne spremembe urnika, zato študente prosimo, da urnik ponovno preverijo tik pred začetkom študijskega leta. Vse spremembe urnika od vključno torka, 1. oktobra 2019 dalje bodo objavljene med obvestili Referata.

Naknadno bodo na urnik umeščeni naslednji predmeti:

• 3. letnik programa Sredozemsko kmetijstvo (UN): obvezni predmet Žlahtnjenje rastlin,
• 3. letnik programa Matematika v ekonomiji in financah: seminarji pri dveh obveznih predmetih Finančne vsebine v angleškem jeziku in Makroekonomsko modeliranje,
• 3. letnik programa Matematika EN: predavanja pri obveznem predmetu Statistika (v kolikor gostujoči profesor ne bo pravočasno prispel v Slovenijo, se bo predmet izvajal v 2. semestru. O temu boste študenti naknadno obveščeni).

V torek, 1. oktobra 2019 bo potekal sprejem brucev in bruck. Točne informacije glede sprejema in termini sestankov brucev s koordinatorji so objavljene med obvestili na spletni strani fakultete. Za bruce se v torek, 1. oktobra 2019 predavanja in vaje po urniku ne izvajajo.

V prvi polovici oktobra 2019 bodo koordinatorji sklicali sestanke s študenti višjih letnikov. Točni termini bodo objavljeni naknadno med obvestili Referata.

Vsa nadaljnja obvestila glede urnika bodo objavljena med obvestili Referata (za posamezen študijski program). Vsem študentom svetujemo, da se prijavijo za prejemanje obvestil po e-pošti.

Referat za študente UP FAMNIT

Obveščamo vas, da so na spletni strani fakultete (v rubriki Urniki) objavljeni urniki za jesenski semester 2019/2020, ki se prične v torek, 1. oktobra 2019 in zaključi v petek, 17. januarja 2020.

Posebej vas želimo opozoriti na naslednje:

• IZVEDBA PREDMETOV PO TEDNIH: opozarjamo, da je potrebno preveriti urnik za vsak posamičen teden semestra, saj se lahko razlikuje med posameznimi tedni;

• NAKNADNE SPREMEMBE URNIKA: do ponedeljka, 30. septembra 2019 so možne spremembe urnika, zato študente prosimo, da urnik ponovno preverijo tik pred začetkom študijskega leta. Vse spremembe urnika od vključno torka, 1. oktobra 2019 dalje bodo objavljene med obvestili Referata.

Študente 2. letnika programa Varstvo narave posebej obveščamo, da bo laboratorijske in seminarske vaje ure za predmet Varstvena biologija morja na urnik umeščene naknadno.

Termini sestankov koordinatorjev programov s študenti:

• Matematične znanosti – izvedba v slovenskem jeziku (PMA) in Matematične znanosti – izvedba v angleškem jeziku (PMA-EN): v torek, 1. oktobra ob 16.30 v Famnit-MP7 (v okviru predavanj pri predmetu Verjetnost);
• Računalništvo in informatika (PRIN): v ponedeljek, 7. oktobra ob 17.00 v Famnit-VP2 po zaključenem računalniškem seminarju;
• Varstvo narave (PBI): v četrtek, 3. oktobra ob 16.30 v predavalnici Famnit-Muzejski3 (v okviru predavanj pri predmetu Sodobni pristopi k varstveni biologiji);
• Biopsihologija (PBP): v torek, 1. oktobra ob 14.00 v Famnit-MP6;
• Uporabna psihologija (UPSI): v torek, 1. oktobra ob 14.00 v Famnit-MP7,
• Matematika s finančnim inženiringom (PMF): v petek, 11. oktobra ob 13.00 v Famnit-Muzejski4;
• Podatkovna znanost – izvedba v slovenskem jeziku (PZ) in Podatkovna znanost – izvedba v angleškem jeziku (PZ-EN): v torek, 1. oktobra ob 16.30 v Famnit-MP2.

V prvi polovici oktobra 2019 bodo koordinatorji sklicali sestanke s študenti 2. letnika. Točni termini bodo objavljeni naknadno med obvestili Referata.

Vsa nadaljnja obvestila glede urnika bodo objavljena med obvestili Referata na naslovu (za posamezen študijski program). Vsem študentom svetujemo, da se prijavijo za prejemanje obvestil po e-pošti.

Referat za študente UP FAMNIT

Minuli teden so se v Hotelu Bernardin v Portorožu srečale partnerske institucije mednarodnega projekta STARBIOS2 – Strukturno preoblikovanje za odgovorno bioznanost, katerega aktiven partner je že četrto leto tudi UP FAMNIT. Projekt je sofinanciran v sklopu evropskega okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Sodelavci z dvanajstih mednarodnih raziskovalnih ustanov in dveh svetovno priznanih univerz so predstavili dosedanje delo na področju odgovorne in odprte znanosti. Spomnimo, da raziskovalci Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT trenutno razvijajo in uveljavljajo akcijske načrte, ki vodijo v strukturne spremembe na področju odgovornih raziskav in inovacij v znanosti (RRI – Responsible Research and Innovation). Odprta znanost ter odgovorne raziskave in inovacije so aktualna in zelo pomembna tema, ki usmerja razvoj raziskovanja in raziskovalnih politik na mednarodni ravni.

Naslednje srečanje konzorcija projekta StarBios2 bo 17. in 18. marca 2020 v Cape Townu (Južnoafriška republika). Dogodek, organiziran s strani Mednarodnega centra za gensko inženirstvo in biotehnologijo (ICGEB), bo namenjen prenosu znanj in izkušenj evropskih akcijskih načrtov, razvitih v projektu StarBios2, med afriškimi raziskovalnimi institucijami in načrtovalci politik na področju bioloških znanosti. Zaključni dogodek projekta bo aprila 2020 v Bruslju, kjer bodo predstavljeni rezultati projekta pred evropsko komisijo, predstavniki sorodnih projektov in vodjami pobud za odgovorno in odprto znanost na evropski ravni.

Starbios 2 je oblikovan na pobudo dvanajstih mednarodnih partnerjev iz osmih evropskih držav v sodelovanju z Brazilijo, Južnoafriško republiko in ZDA. V konzorcij projekta sta vključeni tudi Univerza v Oxfordu (ZK) in Univerza v Aarhusu (Danska), ki se uvrščata med prvih deset univerz na svetovni lestvici uspešnosti.

Osrednji cilj projekta je razviti in podati smernice za odgovorno in odprto znanost na področju bioloških ved, ki vključuje medicino, farmacijo, agronomijo, biotehnologijo, varstveno biologijo itd. Poleg tega je cilj projekta prispevati k napredku strategije odgovornega raziskovanja in inovacij (RRI). Odgovorna znanost temelji na petih ključnih točkah: na vpetosti širše družbe v znanost, enakih možnostih med spoloma, izobraževanju, etiki in odprti znanosti. Slednja predstavlja sodobno komunikacijo znanosti 21. stoletja in predpostavlja odprto delovanje raziskovalcev v vseh fazah raziskovanja. Odprta znanost namreč ni le odprt dostop do znanstvene literature, pač pa vključuje odprt dostop do podatkov, metodologije, recenzije in tudi do izobraževalnih virov.

Znanstveni dosežki na področju bioloških znanosti so v zadnjih dveh desetletjih pripeljali do odkritij, ki so bistveno dopolnila in izboljšala kakovost življenja (biološka zdravila, proizvodnja hrane v inkubatorjih, imunologija, biološki nadzor vrst, varstvo vrst in njihovih življenjskih okolij).

Hiter razvoj na številnih področjih bioznanosti prinaša vedno nove možnosti za uporabo inovativnih spoznanj v dobrobit družbe, a je hkrati povečal javno občutljivost za morebitne dolgoročne negativne učinke znanosti na družbo in naravo (na primer uporaba novih tehnologij, kot so genetsko spremenjeni organizmi, kloniranje, ustvarjanje umetnega življenja). Prav zato je vključevanje širše javnosti kot aktivnega akterja pri oblikovanju strategij in politik na področjih, povezanih z znanostjo in tehnologijo, prednostnega pomena.

Konec julija smo objavili novico, da je izr. prof. dr. Irena Maček z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT prva in vodilna avtorica članka, ki je izšel v priznani reviji Molecular Ecology.

V članku z naslovom Impacts of long‐term elevated atmospheric CO₂ concentrations on communities of arbuscular mycorrhizal fungi je obravnavana raziskava o vplivu povečane atmosferske koncentracije CO2 na združbe arbuskularnih mikoriznih gliv, ki živijo v simbiozi z 2/3 kopenskih rastlin.

Z veseljem sporočamo, da je bil članek s strani uredništva revije izbran za Molecular Ecology Spotlight. Za namen predstavitve sta s soavtorjem, Prof. Alexom Dumbrellom z Univerze v Essexu (VB), ki je kot gostujoči profesor v okviru predmeta Okoljska mikrobiologija predaval tudi na UP FAMNIT, podala intervju, ki je dostopen na tej povezavi.

Slika prikazuje rastlinske korenine s strukturami arbuskularnih mikoriznih gliv (hifami in arbuskuli).

Akvaponika je sodobna metoda gojenja rastlin na vodi, kar pomeni, da rastlin ni potrebno zalivati in okopavati, puliti plevela in opravljati ostalih vrtnarskih opravil. Skrb za živali v ribniku lahko predstavlja dodaten smisel in popestritev bivanja v domovih za ostarele, študenti UP pa so v okviru projekta dokazali, da je urbani ribnik z akvaponiko tudi odlično orodje pri delovni terapiji.

Poleg tega ima omenjeni ribnik visoko pedagoško vrednost, saj lahko otroci in mladi v različnih izobraževalnih ustanovah spoznavajo osnove akvaponike, problem nizke samooskrbe v Sloveniji in problematiko invazivnih živali. Urbani ribnik je izjemno atraktiven, zato ga lahko uporabimo kot orodje za osveščanje javnosti.

Študenti študijskih programov Sredozemsko kmetijstvo, Biodiverziteta in Varstvo narave (UP FAMNIT) so se od februarja do julija 2019 v okviru projekta Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije »Urbani ribnik z akvaponiko – inovativno naravovarstvo, samooskrba in pripomoček delovne terapije v domovih za ostarele« najprej seznanili s celotnim postopkom izdelave urbanega ribnika z akvaponiko, potem pa so poskrbeli za samo postavitev. Študentka Zdravstvene nege (UP FVZ) je medtem oblikovala vprašalnik o primernosti urbanih ribnikov z akvaponiko in vodnih živali v terapevtske namene v domovih za ostarele ter nato izvedla anketiranje, kjer že imajo vzpostavljene tovrstne urbane ribnike.

Večina vprašanih je stara od 75 do 85 let in največ jih v domu biva manj kot tri leta. Oskrbovanci so bili zadovoljni z izgledom urbanega ribnika, všeč jim je bilo rastlinje in bližina živali, vendar niso čutili trajnejše spremembe v svojem počutju. Občutek pomirjenosti je trajal, dokler so bili v bližini ribnika, daljšega učinka pa niso zaznali. Prav tako se jim ni zdelo, da imajo več možnosti za navezovanje stikov z drugimi ali da zaradi tega boljše preživljajo svoj čas v domu upokojencev.

Treba je poudariti, da oskrbovanci doma med načini delovnih terapij nimajo na voljo hortikoterapije, temveč so bližini urbanega ribnika izpostavljeni na lastno pobudo. Kljub temu da bi si želeli biti na prostem in v bližini urbanega ribnika pogosteje, te možnosti zaradi potrebe po dodatni pomoči nimajo. V drugem delu raziskave so zato opustili meritve krvnega pritiska, saj nanj vpliva mnogo dejavnikov (telesna aktivnost, psihofizično stanje, hrana …) in enkratna izpostavitev urbanemu ribniku za 20 minutni pogovor ne more pokazati sprememb. Za merljive pozitivne učinke hortikoterapije je potrebnih približno 20 terapij po 20 minut, ker pa jih v dotičnem domu ostarelih ne izvajajo, učinka niso mogli izmeriti.

V raziskavi so ugotovili, da bi bilo v domovih za upokojence smotrno razmisliti o uvedbi hortikoterapije. Mnogi med njimi bi se namreč radi ukvarjali z rastlinami, če bi se jim to omogočilo.

O učinkih urbanega ribnika na oskrbovance je študentka povprašala tudi zaposlene v domu ostarelih (delovno terapevtko in tri medicinske sestre), ki so si bile enotne in povedale enako kot oskrbovanci. Pozitiven učinek na njihovo počutje je prisoten le, dokler so pri ribniku. Izpostavile so le gospoda, ki dnevno skrbi za ribnik in hrani ribe; nanj naj bi bil učinek trajnejši, saj je skrb vzel kot lastno odgovornost in tako dobil več motivacije za vsakodnevna opravila. V pogovoru je dejal, da je tudi doma imel ribnik in ga zato to spominja na dom, pomirja in mu popestri dneve.

Projekt je imel pozitiven učinek tudi na študentke. Hano Truta, študentko Sredozemskega kmetijstva, ki je pri projektu v okviru programa Po kreativni poti do znanja tokrat sodelovala že drugič, je ponovno razveselil dober odnos, ki se razvije med mentorji in študenti. Najbolj pa ji je bilo všeč, da se je ogromno naučila (od pisanja časovnic, poročil, do terenskega dela in iskanja literature) ter spoznala akvaponske sisteme in vse faze izdelave urbanega ribnika z akvaponiko. »Poudariti je treba, da se pri takih projektih lahko naučiš veliko stvari, ki se jih na fakulteti tekom rednega študija ne moreš in je to zelo pomembno. Naučila sem se tudi, kako pravilno ravnati, ko prevzameš neko pomembno odgovornost in kako nalogo čim bolje izpeljati. Take vrste projekt je zagotovo ena izmed pomembnih življenjskih izkušenj. Zame je bila nepozabna izkušnja, ki bi jo z veseljem ponovila,« je še dodala.

Zaradi omejitev, ki omogočajo sodelovanje vsem študentom, ne ve, če se bo za tovrstni projekt lahko ponovno odločila, bi pa to priporočila vsakemu študentu: »ker pridobiš veliko novih in pozitivnih izkušenj, poleg tega je delo tudi denarno nagrajeno. Vendar sta potrebni volja in angažiranost pri vsakem posamezniku.«

Urbani ribnik z akvaponiko so študenti prvotno vzpostavili v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič, a so ga junija preselili v središče Kopra, v Vivarij Bioexo. Tam bo tudi v prihodnje imel pomembno izobraževalno vlogo in bo služil kot inovativen didaktični pripomoček za izkustveno učenje vseh obiskovalcev. Ob ribniku je predvidena tudi namestitev izobraževalne table, ki bo ozaveščala o problemu invazivnih živali in njihovi biologiji, kar bo pomembno vplivalo na odgovornejše skrbništvo in posledično na zmanjševanje izpustov tujerodnih živalskih vrst v naravno okolje.

V projektu »Urbani ribnik z akvaponiko – inovativno naravovarstvo, samooskrba in pripomoček delovne terapije v domovih za ostarele«, ki ga je UP FAMNIT pridobil prek razpisa Po kreativni poti do znanja, so sodelovali naslednji študenti: Hana Truta (Sredozemsko kmetijstvo), Robert Logar (Biodiverziteta) in Gašper Smrdelj (Varstvo narave) – vsi z UP FAMNIT ter Gaja Tina Tomažin s programa Zdravstvena nega UP FVZ. Delovna mentorja sta bila Peter Maričić iz podjetja Zoosofia in Andrej Medved iz UIP Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske d. o. o., pedagoški mentorici pa sta bili dr. Alenka Baruca Arbeiter z UP FAMNIT in doc. dr. Zala Jenko Pražnikar z UP FVZ.

Ker je akvaponika prihodnost pridelave hrane, so s projektom skušali širši javnosti približati zanimivo metodo gojenja rastlin na vodi s pomočjo hišnih ljubljencev. Poleg tega so se študenti naučili tudi, kako v urbanih ribnikih z akvaponiko, kjer so naseljene vodne želve, vzorčiti in analizirati vodo, da bi lahko ocenili njihovo uporabnost. Vodo so vzorčili na treh lokacijah in rezultati so pokazali, da je uporaba vodnih želv, ki rastlinam priskrbijo gnojilo, obetavna in učinkovita, vendar bi bilo treba opraviti dodatne mikrobiološke in kemične analize, saj enkratno vzorčenje ne zagotavlja dovolj dobre reprezentativnosti preiskave. Rezultati projekta bodo tako pomembno prispevali k vzpostavljanju tovrstnih ribnikov v urbanih okoljih, kar bo povečalo samooskrbo in posledično izboljšalo kakovost bivanja.

»Naložba se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, v okviru osi: »10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost«, 10.1. prednostne naložbe: »Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih oblik učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc«.

Od petka, 13. do srede, 18. septembra, poteka prijavni drugi prijavni rok za vpis v magistrske in doktorske študijske programe na UP FAMNIT. V tem času se lahko prijavijo tako državljani EU kot tudi tujci izven EU.

RAZPIS ZA VPIS za vpis in vse informacije v zvezi z oddajo prijave so dostopni tukaj:

https://www.famnit.upr.si/sl/bodoci-studenti/prijava-19-20#heading2

Vse informacije lahko kandidati dobijo v Referatu za študente (e-naslov: referat@famnit.upr.si, tel. št. +386 (5) 611 75 75).

V petek, 6. 9. 2019, so nas obiskali člani društva alumnov Tehniške univerze v Gradcu (alumniTUGraz 1887).

Na programu celodnevnega srečanja je bila tudi predstavitev naše univerze in Zavoda InnoRenew CoE, ki je gostil diplomante avstrijske univerze. Direktorica zavoda dr. Andreja Kutnar je udeležencem predstavila zgodbo razvoja raziskovalnega inštituta, vse od začetnih faz s prijavami projekta pa do danes. Poudarila je predvsem raziskovalna področja in projekte, s katerimi se interdisciplinarna skupina raziskovalcev ukvarja, in izrazila veselje, da so člani društva alumnov izbrali prav Koper, Univerzo na Primorskem in InnoRenew CoE za letno srečanje.

Delavnica se je nato nadaljevala z osmimi predavanji o trajnostnih zgradbah, energiji in zdravju. Poleg predstavnikov iz akademskih krogov sta bila prisotna tudi dva predstavnika avstrijskih podjetij, ki sta spregovorila o svojih pogledih na vidike trajnostnosti in uporabo teh v industriji.

Po zaključeni delavnici je bil čas za voden ogled laboratorijev Univerze na Primorskem in inštituta InnoRenew CoE.

Informacije o volitvah: O fakulteti / Volitve dekana 2019

Senat UP FAMNIT je na 8. redni seji dne 26.8.2019 sprejel Sklep o razpisu predčasnih volitev dekana UP FAMNIT (sklep) in Rokovnik za izvedbo volilnih opravil za predčasne volitve dekana UP FAMNIT (rokovnik). Skladno s Sklepom so z dnem 26. 8. 2019 začeli teči roki za volilna opravila.

Za dekana je lahko izvoljen, kdor je na UP FAMNIT zaposlen kot visokošolski učitelj.

Volilni upravičenci
Skladno z določbami Zakona o visokem šolstvu, Statutom UP in Pravilnikom o volitvah dekanov članic Univerze na Primorskem, dekana za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:
- visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci,
- študenti vpisani na študijske programe članice in
- drugi delavci.

Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, ki imajo na Univerzi na Primorskem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za četrtinski delovni čas in pretežno opravljajo delo na članici.

Volitve dekana UP FAMNIT
Volitve dekana bodo potekale v četrtek, 14. novembra 2019 od 9. do 17. ure, predčasno glasovanje pa v ponedeljek, 11. novembra 2019, od 9. do 17. ure.

Kandidature
Skladno z Rokovnikom za izvedbo volilnih opravil za predčasne volitve dekana UP FAMNIT je rok za vlaganje kandidatur za dekana UP FAMNIT od 26. 8. 2019 do 26.9. 2019 do 12. ure.
Kandidata za dekana UP FAMNIT lahko predlagajo oddelki in Študentski svet UP FAMNIT.
Predlog za kandidata za dekana (obrazec 1), soglasje h kandidaturi (obrazec 2) in program dela kandidata se posreduje volilni komisiji, v zaprti ovojnici s pripisom »Ne odpiraj – kandidatura za volitve dekana«, najkasneje do 26. 9. 2019 do 12. ure.
Naslov volilne komisije za posredovanje predlogov za kandidata za dekana UP FAMNIT je:
Volilna komisija za volitve dekana UP FAMNIT
Glagoljaška 8
6000 Koper

Volilna komisija
Za izvedbo rednih volitev dekana UP FAMNIT je bila imenovana volilna komisija v naslednji sestavi:
- asist. dr. Boštjan Frelih, predsednik,
- asist. dr. Peter Glasnović, namestnik predsednika,
- viš. pred. dr. Alenka Baruca Arbeiter, članica,
- asist. dr. Simona Gomboc, namestnica članice,
- doc. dr. Živa Fišer Pečnikar, članica,
- asist. dr. Vida Groznik, namestnica članice.

Od nedelje, 1. septembra 2019 do vključno torka, 17. septembra 2019 je možna prijava za vpis v višji letnik, študij diplomantov ter vzporedni študij dodiplomskega študija za slovenske državljane in tujce iz EU ter Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce izven EU.

Kandidati, ki želijo svojo študijsko pot nadaljevati na UP FAMNIT, so vabljeni k oddaji prijave.

Razpis za vpis in vse informacije v zvezi z oddajo prijave so dostopni tukaj.

Vse informacije lahko kandidati dobijo v Referatu za študente (e-naslov: referat@famnit.upr.si, tel. št. 05 611 75 75).

Od četrtka, 22. 8., do četrtka, 29. 8. 2019, je možna prijava na vse dodiplomske študijske programe UP FAMNIT. Prijavijo se lahko slovenski državljani in državljani EU.

RAZPIS ZA VPIS in vse informacije v zvezi z oddajo prijave so dostopni tukaj: https://www.famnit.upr.si/sl/bodoci-studenti/prijava-19-20#heading1

Dodatne informacije lahko kandidati dobijo tudi v Referatu za študente (e-naslov: referat@famnit.upr.si, tel. št. 05 611 75 75).

V poplavi novih tujih izrazov moramo Slovenci sami poskrbeti za njihovo slovenjenje, če želimo slovenski jezik še naprej uporabljati tudi na posameznih strokovnih in drugih področjih.

UP FAMNIT in podjetje Amebis sta se zato v minulih dveh letih v okviru projekta Digitalizacija in dostopnost slovarskih virov obrnila na strokovnjake, ki lahko k temu največ prispevajo, in jim znotraj odobrenih finančnih sredstev nudila brezplačno podporo pri izdelavi, objavi in promociji njihovih slovarjev. Za vzpostavitev so se odločili, da »uporabnikom na enem mestu ponudimo brezplačni in prostodostopni seznam splošnih in terminoloških slovarjev, avtorjem pa možnost objave še neobjavljenih del,« razloži vodja projekta, izr. prof. dr. Mojca Kompara Lukančič.

Pred kratkim je tako na naslovu http://www.slovarji.si začel delovati slovarski portal Slovarji.si, ki vam bo v pomoč pri iskanju pravega slovarja. Gre za organiziran seznam več kot 300 spletnih slovarjev, ki kot enega izmed jezikov vsebujejo tudi slovenščino. Stran ponuja povezave do slovarjev in filtre po nazivu, avtorju, področju in jeziku ter druge osnovne informacije o slovarjih. Namenjen je vsem, ki se ukvarjajo z jeziki in so v stiku z jeziki, torej profesorjem, študentom, prevajalcem, učiteljem raziskovalcem itd. Vodja projekta še doda, da se »portal za zdaj osredotoča le na strogo slovarske vire, zato ne vsebuje podatkov o drugih jezikovnih virih in orodjih.«

Slovarji.si je, kot že rečeno, eden od rezultatov projekta Digitalizacija in dostopnost slovarskih virov, ki ga UP FAMNIT kot vodilni partner skupaj s podjetjem Amebis izvaja v okviru Javnega razpisa za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na področju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019 (JR-Promocija SJ-2018–2019), (so)financiralo pa ga je Ministrstvo za kulturo.

»Vabimo vas, da si ogledate in uporabljate naše delo,« ob koncu dodaja vodja projekta, izr. prof. dr. Mojca Kompara Lukančič.

Oddelek za računalništvo UP FAMNIT v zadnjih letih intenzivno razvija področje HCI – Human-Computer Interaction oziroma v slovenščini Interakcija človek-računalnik. V ta namen je bil ustanovljen Laboratorij HICUP (Humans Interacting with Computers @ University of Primorska), znotraj katerega pisana mednarodna zasedba raziskovalcev proučuje in raziskuje, kaj se pravzaprav dogaja, ko človek stopi v stik z računalnikom.

Duša in motor centra sta dr. Matjaž Kljun in dr. Klen Čopič Pucihar, ki skrbita tako za mednarodno prepoznavnost centra kot tudi za vključevanje študentov računalništva UP FAMNIT v raziskovalne projekte.

Na fotografiji: dr. Klen Čopič Pucihar (levo) in dr. Matjaž Kljun (desno)

Raziskave na področju Human Computer Interaction – HCI segajo v začetek 80. let prejšnjega stoletja, ko so se pojavili grafični vmesniki in računalniki, ki so bili namenjeni množicam. HCI se je kot nova disciplina takoj uveljavila v velikih laboratorijih in podjetjih, kot je na primer Apple, kjer so se združila znanja z različnih področij, kot so ergonomija, psihologija, sociologija, oblikovanje in računalništvo, z namenom razumevanja potreb in omejitev človeka pri uporabi računalnika.

Tovrstne raziskave pa niso novost, saj so se že izvajale na številnih drugih področjih: pomislimo na primer na oblikovanje pohištva (višine mize, stola, kuhinjskega pulta in razpored pohištva v kuhinji so določeni optimalno glede na potrebe in omejitve ljudi), na oblikovanje krajine (parkov, ulic, znižanih pločnikov glede na potrebe in omejitve ljudi) ali na industrijsko oblikovanje (notranjost avtomobila se oblikuje z namenom nuditi uporabnikom najboljšo možno izkušnjo).

»Jasno je, da moramo tudi računalniške sisteme graditi glede na potrebe, zmožnosti, želje in omejitve ljudi. V grobem imamo pri računalniških sistemih strojno opremo, programsko opremo in interakcijo. Brez slednje sta tako programska kot strojna oprema neuporabni – seveda, če jih namerava upravljati človek,« poudarja doc. dr. Matjaž Kljun, ki se ukvarja predvsem z upravljanjem s podatki in s tem, kako olajšati vsakodnevno iskanje teh.

»Zanimanje za HCI se je še povečalo s pojavom interneta, mobilnih in pametnih telefonov,« dodaja doc. dr. Klen Čopič Pucihar, ki pa se osredotoča na dopolnjeno resničnost in njeno uporabo v kreativni industriji. »Vsa vodilna podjetja se danes zavedajo, da brez oblikovanja uporabniške izkušnje izdelki enostavno ne bodo šli v prodajo. Na drugi strani pa se pojavlja neprestani razvoj novih tehnologij in vmesnikov (na primer virtualna in dopolnjena resničnost) tako v gospodarstvu kot akademskih krogih.« Posledično se zanimanje za interakcijo človek-računalnik neprestano povečuje.

Vemo, da se računalniki dotikajo skoraj vseh področij našega življenja, vendar kot pravi dr. Kljun, »se način, kako z njimi delamo, v zadnjih 40 letih ni bistveno spremenil. Skupina HICUP se zato osredotoča na raziskovanje in oblikovanje novih ali prenovo obstoječih vmesnikov s ciljem razširiti naše miselne telesne in vedenjske zmožnosti. To dosegamo z raziskovanjem novih konceptov interakcije, ki vključujejo rudarjenje podatkov, strojno učenje, računalniški vid, računalniško grafiko, obdelavo govora in jezika, človeško zaznavanje in spoznavanje.«

Trenutno so v Laboratoriju HICUP poleg vodij aktivni še trije raziskovalci. Kljub temu da prihajajo z zelo različnih področij, od računalništva in uporabne matematike do strojništva in oblikovanja, večino raziskav izvajajo skupaj.

Katera pa so ta področja? Dr. Čopič Pucihar: »Maheshya, doktorska študentka s Šri Lanke, se ukvarja z raziskavo uporabe računalniških tehnologij pri lajšanju in spodbujanju učenja in poučevanja. Podoktorska študentka iz Francije, Julie, ki se je v preteklosti ukvarjala z oprijemljivimi vmesniki za slepe in slabovidne, se zdaj usmerja v načine spreminjanja navad ljudi v delovnem okolju z uporabo tehnologije za spodbujanje k večji aktivnosti. Nato je tu še Cuauhtli, doktorski študent iz Mehike, ki ga zanima poglabljanje in spreminjanje uporabniške izkušnje pri branju literature s pomočjo vpliva na različna čutila. Spomladi sta se nam za nekaj mesecev pridružila še dva mlada raziskovalca z japonskega Inštituta za znanost in tehnologijo NARA, s katerima smo raziskovali vpliv dodajanja digitalnih kulturnih referenc in opomb na izkušnjo gledanja filmov, gledaliških predstav in drugih prireditev v živo ter vpliv zakasnitve slike zaslona na uspešnost izvedbe digitalnih navodil, ki jim preko zaslona sledimo in zahtevajo veliko mero točnosti.«

Mednarodna ekipa raziskovalcev Laboratorija HICUP

»Zamisel za laboratorij sva oblikovala pred tremi leti in doslej smo bili aktivni v dveh smereh – širili smo pomembnost področja v okolju, v katerem delujeva, hkrati pa stremimo k raziskovalni in znanstveni odličnosti v svetu. Če primerjamo finančna sredstva našega laboratorija s podobnimi v svetu, si upam trditi, da smo izredno uspešni. V zadnjih treh letih smo objavili pet izvirnih znanstvenih člankov, precej člankov na prestižnih konferencah in pet poglavji v knjigah, ki so izšle pri založbi Springer,« je ponosen dr. Kljun.

Delo laboratorija seveda vpliva tudi na kakovost izvedbe študijskih programov na UP FAMNIT, saj na fakulteti redno gostujejo vrhunski strokovnjaki, ki študentom na predavanjih predstavljajo svoje delo. Vsi delujejo na priznanih univerzah, kot so nizozemska Univerza v Utrechtu, Univerza St. Andrews na Škotskem, Univerza v Kaliforniji Santa Barbara, Univerza Princeton in druge.

Raziskovalci hkrati pripravljajo tudi članke za odmevne mednarodne revije, nova poglavja knjige, ki bo naslednje leto izšla pri ugledni založbi Springer, pripravlja pa se tudi članek, ki bo povzel študijo na temo zavedanja Slovencev, kako svoje podatke dajemo na razpolago tretjim osebam.

Delo v raziskovalnem laboratoriju seveda zahteva tudi stalno mreženje, izpopolnjevanje in stik z drugimi raziskovalci. Dr. Kljuna in dr. Čopiča Puciharja je tako v iztekajočem se študijskem letu pot ponesla na marsikatero ugledno konferenco, kot na primer na ACM UIST 2018, v okviru katere je ugledni profesor Albrecht Schmidt z Ludwig-Maximilians-University v Münchnu organiziral delavnico, kjer je potekala razprava o tem, kako spodbujati in vzpostaviti področje interakcije človek-računalnik kot verodostojno v raziskavah in poučevanju. Sodelovala sta tudi s prof. dr. Wolfgangom Hürstom z Univerze v Utrechtu in profesorjem Daisuke Iwaiem z Univerze v Osaki pri organizaciji 2. mednarodne delavnice Multimodal virtual & augmented reality v sklopu konference IEEE ISMAR 2018, na kateri so se soočili z izzivi in s priložnostmi za multimodalne, interaktivne sisteme virtualne in dopolnjene resničnosti. Sledila je tudi organizacija delavnice Human-Drone Interaction (Interakcija človek-dron) in predstavitev članka o raziskavi interaktivnega stripa v škotskem Glasgowu na ugledni conferenci ACM CHI 2019, trenutno pa sooblikujeta konferenco IEEE , ki bo decembra v Kaliforniji.

Naslednje študijsko leto Laboratorij HICUP pričakuje kadrovsko okrepitev, saj količina raziskovalnih idej vedno presega možnosti in zmožnosti, ki jih imajo na voljo. Predvsem pa je priložnosti, ki jih tehnologija lahko prinese v naše življenje izjemno veliko, pomembno pa je, da jih najprej proučimo in nato vnesemo v naš vsakdan na primeren način in po meri človeka.

Dr. Laura Iacolina bo imela v sredo, 28. 8. 2019 ob 10:00 preizkusno predavanje za prvo izvolitev v pedagoški naziv visokošolska učiteljica - docentka za področje "Biologija".

Predavanje z naslovom "Wildlife monitoring and the use of eDNA" bo potekalo v predavalnici FAMNIT-Muzejski4, Muzejski trg 7, 6000 Koper.

Vljudno vabljeni!

Med 28. julijem in 3. avgustom je v bolgarskem Blagoevgradu potekalo 26. mednarodno matematično tekmovanje IMC (International Mathematics Competition for University Students 2019), katerega se Famnitovi študenti že tradicionalno udeležujejo in prav tako tradicionalno na njem žanjejo uspehe.

Letos so barve Univerze na Primorskem zastopali: Besfort Shala, Đorđe Mitrović in Roman Solodukhin. Prav vsi so bili zelo uspešni, saj so se domov vrnili z dvema srebrnima kolajnama (Shala in Solodukhin, oba 37 točk) in eno bronasto (Mitrović – 27 točk).

Rezultate, probleme in njihove rešitve bodo kmalu objavljene na spletni strani tekmovanja.

Iskrene čestitke za še en uspeh naših mladih matematikov!

Medtem ko so poletne šole oddelkov za matematiko in biodiverziteto na UP FAMNIT tako rekoč že tradicija, je letos svojo premiero doživela tudi poletna šola Oddelka za psihologijo. Od 22. do 24. julija so udeleženci (Bio)psihološke poletne šole, ki je bila namenjena študentom (bio)psihologije in sorodnih smeri, pa tudi vsem, ki jih zanima raziskovanje in njegov pomen v psihološki praksi, prisluhnili predavanjem, ki so jih izvedli strokovnjaki in raziskovalci z različnih področij.

»Poletne šole so odlična priložnost, da v obdobju leta, ki je primarno namenjen revitalizaciji telesa in uma, stimuliramo naše razmišljanje z vsebinami, za katere med letom težko najdemo čas. Na nek način gre za aktivno preživljanje prostega časa, če si lahko izposodimo pogosto uporabljen izraz,« odgovarja organizatorka in asistentka na UP FAMNIT, dr. Simona Gomboc.

V tem času so bile ponujene vsebine, ki so aktualne in predstavljajo pomembno dopolnilo rednemu študijskemu procesu ter predstavljajo možnost za dodatno refleksijo tako raziskovalnih praks kot njihove aplikacije v psihološki stroki. Dr. Simona Gomboc pravi, da so izpolnili pričakovanja, saj jim je uspelo: »združiti prijetno s koristnim in se v sproščenem okolju naučiti veliko novega.«

V okviru programa Znanost in praksa psihologije so predavanja izvedli: izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, dr. Urša Mars Bitenc, Urša Bernardič, Dejan Kozel, Nina Krohne, Nina Kočar, Meta Lavrič, Nejc Plohl, Ajda Erjavec Bartolj, Tamara Mijatović, gostili pa smo tudi zaslužnega profesorja dr. Jamesa C. Coyna z University of Pennsylvania, ki velja za enega najbolj vplivnih psihologov druge polovice 20. stoletja.

»Poletne šole sva se udeležili zato, da bi pridobili širši pogled na psihologijo, njene raziskovalne metode in samo raziskovanje, zlasti znotraj različnih strok. Želeli sva poglobiti najino znanje, kar sva s pomočjo kvalitetnih predavanj in strokovnjakov z različnih področij tudi dosegli,« sta ob koncu šole navdušeno povedali udeleženki Sara Brglez in Lara Menegatti. »Všeč nama je bilo predvsem lepo in sproščeno vzdušje, zaradi manjšega števila udeležencev so se lahko razvile kvalitetne debate, prednost je bila vsekakor lokacija in bližina morja. Prav tako je bilo med predavanji dovolj odmorov, da smo si lahko spočili glave in jih pripravili na nove doze podatkov.« Pohvalili sta še organizacijo šole: izbor tem, odlične predavatelje in možnost, da sta lahko na znanost pogledali na izven navidezno rigidnih metod v raziskovanju. »Spoznali sva, kako je pomembno, da kot znanstveniki vedno dvomimo, vedno preverjamo, predvsem pa da smo vedno iskreni pri raziskavah in ugotovitvah.«

Sestavo programa je narekovala tudi potreba po dodatnih znanjih o nekaterih manj uveljavljenih metodoloških pristopih, in želja po širšem razmisleku o pomenu raziskovalnega dela za psihološko prakso. Dr. Simona Gomboc: »Večina predavanj in delavnic je bila metodološko obarvanih. Predstavljene so bile nekatere kvantitativne metode (npr. test implicitnih asociacij) kot tudi kvalitativne (npr. utemeljena teorija in autoetnografija). Preizkusili smo nekaj orodij za obdelavo podatkov (spletne ankete, psychtooles), razmišljali o možnostih in omejitvah prenosa znanosti v prakso in to v različnih kontekstih psihološkega udejstvovanja (tako v pedagoškem kot kliničnem kontekstu in na področju socialnega varstva). Hkrati pa so bile v manjšem obsegu prisotne še ne-metodološke teme (predstavljen je bil koncept hotene nevednosti, kritično so razmišljali tudi o čuječnosti).«

»Vsekakor so naše želje, da poletne šole organiziramo tudi v naslednjih letih. Pri tematski zasnovi se bomo poskušali odzivati na aktualne interese zainteresiranih udeležencev in potrebe po dodatnih znanjih znotraj naše stroke,« zaključi dr. Gomboc, udeleženki Sara in Lara pa sta odločni: tovrstna izobraževanja so za študente nujno potrebna: »Vsem študentom svetujeva, da se udeležijo bodočih poletnih šol, saj poleg očitnega novo pridobljenega znanja prinašajo tudi nova poznanstva, študenti različnih generacij navežemo stike in si med sabo delimo izkušnje. Prav tako pa na takšnih izobraževanjih pogosto najdeš sebe kot študenta, ugotoviš, kaj so tvoje ambicije, odkriješ nove zanimive teme in ob vseh informacijah in debatah se ti porodijo nove ideje.« Ideje, ki lahko obogatijo tako življenje posameznika kot stroko.

Z veseljem in ponosom sporočamo, da je izr. prof. dr. Irena Maček z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT prva in vodilna avtorica članka, ki je izšel v priznani reviji Molecular Ecology.

V članku z naslovom Impacts of long‐term elevated atmospheric CO₂ concentrations on communities of arbuscular mycorrhizal fungi je obravnavana raziskava o vplivu povečane atmosferske koncentracije CO2 na združbe arbuskularnih mikoriznih gliv, ki živijo v simbiozi z 2/3 kopenskih rastlin.
Raziskava je bila opravljena v najdlje trajajočem travniškem eksperimentu FACE (Free Air CO2 Enrichment Experiment) na severni hemisferi, v nemškem Giessnu. Za raziskave sestave združb mikoriznih gliv so sodelujoči uporavili najnovejše molekularne metode sekvenciranja naslednjih generacij (Illumina, HiSeq).

Omenjen članek je na voljo v odprtem dostopu na tej povezavi.

Revija Molecular Ecology izhaja dvakrat mesečno in ima faktor vpliva 6,855, kar jo po uspešnosti v podatkovni zbirki ISI uvršča med najboljše revije na področju biokemije in molekularne biologije, ekologije ter evolucijske biologije.

Naši raziskovalki iskreno čestitamo!

11. julija se je doc. dr. Branko Kavšek (vodja projekta na UP FAMNIT) udeležil sestanka v Braganci (Portugalska), kjer so se v okviru projekta Da.Re (Data Science Pathways to re-imagine education) še zadnjič srečali partnerji iz Italije, Portugalske, Srbije in Združenega kraljestva. Pogovarjali so se o tekočih aktivnostih, ocenili pretekle in napovedali prihodnje. Projekt se namreč zaključuje avgusta in takrat bomo objavili tudi podrobnejše poročilo o uspešno izvedenih aktivnostih.

Spomnimo, da se pri projektu Da.Re ukvarjamo s podatkovno znanostjo. Splošni cilj projekta je graditi, izboljšati in vzdrževati povezovanje med podjetji in univerzami na področju podatkovnih znanosti kot sredstvo za krepitev evropskega trikotnika znanja na področju raziskav, izobraževanja in poslovanja ter ozaveščanja o potencialu Big Data kot mostu med temi svetovi.

Ohranjanje te povezave je ključno zaradi dinamične narave podatkovne znanosti. Prav tako je bistvenega pomena nenehno izboljševanje in stalna zveza med industrijo in akademskimi krogi za izmenjavo zahtev in ugotovitev.

Na spletni strani tako ponujajo spletni tečaj usposabljanja, kjer omogočajo dostop do inovativnega izobraževalnega materiala, narejenega za naslednjo generacijo podatkovnih znanstvenikov.

Minuli teden je od 23. do 29. junija na Bledu potekala mednarodna konferenca “9th Slovenian international conference on graph theory”. Gre za 9. edicijo mednarodne konference, ki se zvrsti vsaka štiri leta in tudi letos sodi med največje svetovne dogodke na področju teorije grafov. Organizatorji konferenc so že od začetka štirje najbolj odmevni slovenski raziskovalci s področja teorije grafov: prof. dr. Tomaž Pisanski, prof. dr. Dragan Marušič, prof. dr. Bojan Mohar in prof. dr. Sandi Klavžar.

Glavni organizator letošnje konference je bil IMFM (Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko) s prof. dr. Bojanom Moharjem na čelu. Sodelovali so tudi: DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije), SDAMS (Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko), UL FMF (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko), UM FNM (Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko), UP FAMNIT (Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije) in UP IAM (Univerze na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič) ter podjetje Abelium d. o. o.

Letošnje konference se je udeležilo več kot 320 matematikov in matematičark (teh je bila približno četrtina) iz 41 različnih držav. Največ udeležencev je prišlo iz Slovenije (64), ZDA (30) ter Italije (23). Rast števila udeležencev je ponoven dokaz, da je slovenska mednarodna konferenca z leti postala ena najpomembnejših svetovnih konferenc na področju teorije grafov, ki vedno znova privablja uveljavljene raziskovalce ter perspektivne mlade doktorske in podoktorske študente s celega sveta ter jim omogoča izmenjavo najpomembnejših dognanj in vpogled v trenutno najaktualnejše probleme s področja teorije grafov. Izvedli so več kot 270 predavanj, od tega 11 plenarnih. Plenarni predavatelji so vrhunski matematiki iz celega sveta, med katerimi so prejemniki najprestiženjših matematičnih nagrad.

Seznam plenarnih predavateljev:

• Noga Alon (Princeton University, USA and Tel Aviv University, Israel)
• Marco Buratti (University of Perugia, Italy)
• Gareth Jones (University of Southampton, UK)
• Daniel Král' (Warwick University, UK and Masaryk University, Czech Republic)
• Daniela Kühn (University of Birmingham, UK)
• Gábor Korchmáros (University of Basilicata, Italy)
• Sergei Lando (National Research University Higher School of Economics, Russia)
• János Pach (EPFL, Lausanne and Rényi Institute, Hungary)
• Cheryl E. Praeger (University of Western Australia, Australia)
• Zsolt Tuza (Rényi Institute and University of Pannonia, Hungary)
• Xuding Zhu (Zhejiang Normal University, China)

Na naslednji konferenci leta 2023 je kot glavni organizator na vrsti prof. dr. Tomaž Pisanski, ki je letos praznoval 70. rojstni dan. Na tokratnem srečanju je zato napovedal, da bo organizacijo v njegovem imenu v prihodnje prevzel prof. dr. Primož Potočnik.

Včeraj, 30. 6., pa se je na Rogli začela tudi že tradicionalna in prav tako 9. po vrsti mednarodna doktorska poletna šola iz diskretne matematike. Prijavilo se je 77 matematikov iz 19 držav, med njimi so tako univerzitetni profesorji in raziskovalci kot tudi doktorski študenti, kar predstavlja pomemben trenutek za povezovanje med mladimi in bolj izkušenimi matematiki. Tako meni tudi izr. prof. dr. Ademir Hujdurović, član znanstvenega in organizacijskega odbora, ki je po lanski poletni šoli dejal: »Trudimo se, da se udeleženci počutijo čim boljše. Sproščeno vzdušje je otipljivo v predavalnicah in tudi v različnih družabnih in športnih aktivnostih, katerih cilj je ta, da poglobimo poznanstva.«

Želimo jih veliko novih spoznanj in zanimivih dognanj!