Obvestila

V sklopu ERASMUS+ projekta ELBA (Establishment of training and research centers and courses development on intelligent big data analysis in Central Asia - 610170-EPP-1-2019-1-ES-EPPKA2-CBHE-JP) smo uspešno organizirali 3-dnevno izobraževanje (od 24. do 26. marca) za partnerje iz centralne Azije. Cilj 3-dnevnega (4 ure na dan) izobraževanja je bil predati partnerjem iz centralne Azije (CA) znanja s področij osnov analize masovnih podatkov.

V prvem dnevu izobraževanja sta prof. David E. Losada in Marcos Fernández-Pichel iz University of Santiago de Compostela, Španija (USC) udeležencem predstavila programski jezik Python ter uporabo paketov, ki so relevantni za analizo masovnih podatkov.

V drugem dnevu izobraževanja sta prof. Roberto Fontana in Sara Scaramuccia iz Politecnico di Torino, Italija (POLITO) predstavila osnovne statistične metode v podatkovni znanosti ter nekatere algebraične pristope za reševanje problemov velikega obsega.

V zadnjem dnevu je prof. Branko Kavšek iz UP FAMNIT, Slovenija izobraževanje zaključil tako, da je udeležencem podal pregled celotnega procesa podatkovnega rudarjenja ter jim predstavil nekatere od najbolj uporabljanih podatkovnih skladišč in platform, ki se danes uporabljajo na področju rudarjenja masovnih podatkov.

Z veseljem naznanjamo, da so letos študentje UP FAMNIT, Društva varstvenih biologov - Biodiva in Društva študentov biopsihologije, združili moči, začeli sodelovati in naznanili prvo izvedbo Biološko-psihološke študentske konference.

Konferenca bo potekala 9. in 10. oktobra 2021, v Kopru (v prostorih UP Famnit). Njene vsebine bodo ločene na biološki ter psihološki del, prispevki pa bodo razdeljeni na dela dodiplomske in podiplomske stopnje študija (glede na stopnjo študija tekom katerega je bilo delo pripravljeno).

Z udeležbo na konferenci bodo študenti dobili možnost, da razširijo svoje kompetence tako, da predstavijo svoja dela v obliki predstavitve ali posterja. Prispevki bodo objavljeni v zborniku konference, s čimer bodo udeleženci pridobili tudi eno izmed prvih referenc v COBISSU. Zaradi želje po neomejenem širjenju znanja, bodo na konferenci omogočene tudi predstavitve nalog v angleškem jeziku. 

Za več informacij si oglejte spletno stran.

Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT vabi na

Famnitov biološki večer z naslovom
»Genetics and epigenetics«
in podnaslovom
»The partners in resolving the genetic risk of human complex diseases​«

ki bo v sredo, 14. aprila 2021, ob 19.00,
prek ZOOM povezave.

Predavala bo dr. Mojca Frank Bertoncelj (Center of Experimental Rheumatology - University Hospital Zurich).

ABOUT THE LECTURE: Genetic regions carrying the risk variants for complex diseases, like rheumatoid arthritis, map largely to the noncoding genome. Many of these regions are regulatory in nature and can enhance or inhibit the expression of the nearby or distant (via chromatin looping) target genes. In this way, the effects of the “noncoding” genetic risk variants can translate into changes of the cell’s phenotype. Activities of regulatory regions and their target genes are commonly cell-type specific. Besides, enhancers and inhibitory regions differ in their 3D chromatin structure and epigenetic landscape. By mapping chromatin states, epigenetic marks and 3D chromatin interactions to the genome of disease relevant cell types, we can functionally annotate the genomic risk regions, identify their target genes and determine cell types that carry the heritability risk. Lymphocytes T have long been known as key and the only cell types attributing significantly to heritability of rheumatoid arthritis. Their research shows that the resident stromal cells of a joint, specifically the fibroblast-like synoviocytes, notably contribute to heritability of rheumatoid arthritis. In this lecture, dr. Frank Bertoncelj will introduce fibroblast-like synoviocytes, their functional diversity, roles in arthritis, and their contribution to the heritability of rheumatoid arthritis. She will show how the integration of genetic and epigenetic knowledge leads to identification of key genetic risk variants in disease-relevant cells defining heritability of complex diseases. Additionally, she will exemplify, how we can study these regions functionally by using the genome editing tools such as CRISPR Cas.

ABOUT THE LECTURER: Dr. Mojca Frank Bertoncelj is a doctor of medicine with a doctorate in Biomedicine, University of Ljubljana. She is a member and collaborator of the national research program Systemic Autoimmune Diseases at the University Medical Center Ljubljana. Since 2011 she has been employed at the University of Zurich / Zurich University Hospital, where she conducts independent research with special emphasis on functional genomics, epigenomics, non-coding RNA, single-cell transcriptomics, JAK STAT signaling and stromal cell biology in rheumatoid arthritis and autoarthritis. She has received several international research awards, including the prestigious Walter-Siegenthaler Medaille and Silber 2018, for her research on the susceptibility of certain joints to the development of different types of arthritis. She has scientific and research collaborations with leading European laboratories in the field of stromal cell biology and arthritis genetics and is a reviewer for scientific research journals, including Nature Communications, Nature Reviews Rheumatology and Annals of Rheumatic Diseases, and national research agencies, e.g. Health Research Committee Ireland. Dr. Frank publishes articles in very important journals, including Science Signaling, Nature Reviews and Rheumatology, Nature Communications, and Annals of Revatic Diseases.

Doc. dr. Laura Iacolina z Oddelka za biodiverziteto na UP FAMNIT je sourednica nove znanstvene monografije z naslovom “Understanding and combatting African Swine Fever: A European perspective”, izdana pri Wageningen Academic Publishers.

Knjiga predstavlja praktične smernice o nadzoru za odkrivanje virusa Afriške prašičje kuge (APK), kako preprečiti izbruhe v sektorju prašičereje s pomočjo ukrepov biološke varnosti, postopki čiščenja in razkuževanja, ter kako nadzorovati in izkoreniniti to bolezen pri divjih prašičih. Na enem mestu združuje znanja, ki so trenutno na voljo ter hkrati opredeljuje vrzeli, s čimer spodbuja oblikovalce politik in organe odločanja in financiranja, da podprejo znanstveno skupnost pri preiskovanju teh vrzeli.

Publikacija je dostopna na povezavi https://www.wageningenacademic.com/doi/abs/10.3920/978-90-8686-910-7.

V petek, 26. 3. 2021, je naš asistent na Oddelku za informacijske znanosti in tehnologije Domen Šoberl uspešno zaključil doktorski študij na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani​, kjer je pripravil in zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Avtomatizirano planiranje z induciranimi kvalitativnimi modeli v dinamičnih robotskih domenah.

Iskrene čestitke novemu doktorju znanosti in želimo mu uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT vabi na

Famnitov biološki večer z naslovom
»Genetski vidiki sarkopenije«,

ki bo v sredo, 31. marca 2021, ob 19.00,
prek ZOOM povezave.

Predavala bo Felicita Urzi (UP FAMNIT).

O PREDAVANJU: Naraščanje števila starejših odraslih je pomemben svetovni demografski trend 21. stoletja. Opazno se zvišuje število potrebnih postelj in stroškov za dolgotrajno oskrbo v domovih za starejše občane, najverjetneje zaradi zmanjšanih funkcijskih telesnih zmogljivosti starejših. Med vzroki za poslabšanje funkcijskih telesnih zmogljivosti uvrščamo tudi »sarkopenijo«. Od leta 2018 je tudi uradno priznana kot mišična bolezen s kodeksom za diagnostiko ICD-10-MC. Po splošni oceni znanstvenih raziskav je sarkopenija prisotna v približno 10% svetovne populacije. V populaciji starejših odraslih v dolgotrajni oskrbi, je razširjenost še višja in lahko predstavlja 37,2%. Sarkopenija predstavlja dejavnik tveganja za padce in zlome, slabšo mobilnost, oslabljeno sposobnost za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, izgubo neodvisnosti ali potrebo po dolgotrajni oskrbi, povezana je tudi s kognitivnim upadom in kroničnimi boleznimi. Predlagani so bili številni vzroki za nastanek sarkopenije, med katerimi so pogosto vključeni notranji (upad števila motoričnih nevronov, zmanjšanje števila hitrih vlaken tipa II, vnetje in oksidativni stress ali neustrezna regeneracija mišic) in zunanji dejavniki (neustrezna prehrana in sedentaren življenjski slog). Obenem so nekatere študije poudarile pomembnost genetske nagnjenosti, ki je povezana s skupnim genetskim polimorfizmom v populaciji.

O PREDAVATELJICI: Felicita Urzi je zaposlena na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, kot asistentka pri predmetih kemija, biokemija in ekotoksikologija. Svojo raziskovalno pot je začela na področju Kineziologije, kjer je tudi nadaljevala z doktorskim študijem. V doktoratu se osredotoča na različne vidike sarkopenije, od prepoznavanja bolezni do njenih genetskih vidikov. Na oddeleku za biodiverziteto, UP FAMNIT, raziskovalno sodeluje s skupino molekularnih biologov, na področju varstvene genetike.

V četrtek, 18. marca, je rektorica Univerze na Primorskem, prof. dr. Klavdija Kutnar, virtualno nagovorila in čestitala prejemnicam in prejemnikom nagrad, priznanj in zahval, ki jih tradicionalno podeljujemo v okviru Tedna UP. Teh je bilo letos kar 28, saj smo zaradi odpovedi lanske slavnostne akademije marca lani, podelili priznanja za leti 2019 in 2020.

Med njimi je bilo tudi sedem zaposlenih in študentov UP FAMNIT.

Vsem sodelavcem in študentom iskreno čestitamo!

doc. dr. Živa Fišer, Svečana listina Univerze na Primorskem

prof. dr. István Kovács, Nagrada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem

izr. prof. dr. Lara Lusa, Nagrada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem

Andreja Olovec, Nagrada Srečko Kosovel

Martin Senič, Nagrada Srečko Kosovel

Taja Pajmon Rak, Priznanje za študente Univerze na Primorskem

Lara Gorela, Zahvala sodelavcem iz strokovnih službe.

Vse prejemnike nagrad in priznanj ter utemeljitve si lahko ogledate tukaj.

Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT vabi na

Famnitov biološki večer z naslovom
»Iz nemirnih sten Kraškega roba«,

ki bo v sredo, 24. marca 2021, ob 19.00,
prek ZOOM povezave.

Predaval bo dr. Boštjan Surina (UP FAMNIT, Prirodoslovni muzej Rijeka).

O PREDAVANJU: Življenje na Zemlji je v teku štirih milijard let doživelo vsaj šest velikih izumiranj in znanstveniki štejejo, da je več kot 99 % vseh vrst organizov, ki so kdajkoli živeli na Zemlji, izumrlo. Čeprav se Zemlja danes ponovno nahaja v krizi biotske pestrosti, sedanje krize ne gre primerjati s tistimi iz preteklosti. Dogaja pa se prvič, da na takšno krizo precej vpliva ena sama živalska vrsta, in sicer človeška. Človek s svojo aktivnostjo pomembno zaznamuje prostor in zveni paradoksalno, da ga na suhih kraških travnikih, ki jih je sam oblikoval skozi stoletja, danes pogrešamo, v skalnih razpokah prepadnih in nedostopnih sten, kjer ga do nedavnega še ni bilo, pa lahko na naravo deluje zelo moteče. Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii March.) je ena tistih rastlinskih vrst, ki jo je delovanje človeka zelo prizadelo, jo pa obenem ogrožajo tudi povsem naravni procesi. V predavanju bomo predstavili rezultate nedavnih raziskav, ki smo jih izvedli v luči varovanja te ozko endemične in ogrožene vrste.

O PREDAVATELJU: Dr. Boštjan Surina svoje raziskave usmerja v razumevanje raznolikosti cvetnic v času na širšem območju Sredozemlja. Probleme nastajanja in vzdrževanja reprodukcijskih barier med posameznimi razvojnimi linijami cvetnic raziskuje s pomočjo klasičnih in modernejših, molekularno-genetskih metod. Na Famnitu deluje kot predavatelj na področjih sistematike, ekologije in reprodukcijske biologije rastlin, kot kustos za botaniko pa v Prirodoslovnem muzeju Rijeka.

Predavanje bo izvedeno v sklopu projekta Engreen - Krepitev zelene infrastrukture v čezmejni kulturni krajini IT-SI in bo dvojezično (v slovenščini in italijanščini).

Vabimo vas na peto letošnje predavanje z naslovom

Možganska omrežja: matematični pogled na delovanje možganov,

ki bo v sredo, 24. marca 2021, ob 18.00,
prek ZOOM povezave.

Predaval bo dr. Rok Požar, UP FAMNIT, UP IAM in IMFM.

Pri razumevanju interakcij v naših možganih je potrebno poznati, kako usklajena sta posamezna dela možganov – bolj podoben vzorec aktivnosti kot kažeta, bolj sta funkcionalno povezana. Čeprav so različni deli možganov specializirani za določeno funkcijo, je pri izvajanju večine kognitivnih nalog vključen celoten sistem; kot bi imeli množico strokovnjakov, ki so dobri v določenih stvareh, če pa želijo narediti nekaj uporabnega, morajo sodelovati med sabo. Zato nas zanima, kako so posamezni deli možganov med seboj organizirani. Pri tem nam pomaga teorija grafov, ki omogoča, da možgane obravnavamo kot omrežje. To sestoji iz točk, ki predstavljajo osnovne gradnike sistema, in povezav, ki predstavljajo odnose med gradniki. V možganskem omrežju točke predstavljajo posamezne dele možganov, povezave pa opisujejo, kako močno sta točki funkcionalno povezani. Na predavanju bomo spoznali osnovne koncepte teorije grafov za analizo možganskih omrežij in njihovo uporabnost ilustrirali na primerih identifikacij nevroloških motenj.

O predavatelju:
Rok Požar je leta 2009 diplomiral na Fakulteti za matematiko in fiziko UL, leta 2013 pa doktoriral na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL. Raziskovalno se ukvarja z algebraično teorijo grafov, računsko teorijo grup, algoritmi in omežji v nevroznanosti. Predava na UP FAMNIT.

Join Zoom Meeting
Meeting ID: 880 5698 2250
Passcode: 373566

Vljudno vabljeni!

V ponedeljek, 15. marca 2021 je potekal uvodni sestanek novega projekta STEP CHANGE, ki ga je gostila Univerza na Primorskem, vodilna partnerica projekta.

Julija 2020 je Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem, uspešno pridobila vodenje novega projekta programa Obzorje 2020 z naslovom STEP CHANGE (Science Transformation in EuroPe through Citizens involvement in HeAlth, coNservation and enerGy rEsearch), ki združuje različna področja znanosti, povezuje pa jih iniciativa državljanske znanosti. 

Gre za triletni projekt v vrednosti več kot 2 milijona evrov, ki se je uradno začel začetek letošnjega leta, projektni konzorcij pa sestavlja enajst osrednjih partnerjev iz sedmih držav Evropske unije in Ugande, ter 23 podpornih partnerjev, ki bodo sodelovali z raziskavami na različnih področij znanosti, od energije in zdravja ljudi ter okolja.

V projektu se bo izvajalo 5 iniciativ državljanske znanosti (angl. citizen science) pri katerih bodo sodelovali državljani petih držav, in sicer: ohranjanje prostoživečih živali v Sloveniji, nealkoholne jetrne bolezni v Veliki Britaniji, lokalne energetske skupnosti v Nemčiji, pripravljenost na izbruhe nalezljivih bolezni v Italiji ter prilagajanje na obnovljive vire energije v Ugandi.

V sklopu projekta STEP CHANGE bodo znanstveniki v sodelovanju z javnostjo aktivno prispevali k raziskovanju, ki se aktivno izvaja na področju zdravja, energije in okolja. Državljanska znanost omogoča vsem državljanom, tudi laikom, ki jih zanima določeno znanstveno področje, da postanejo del znanstvenega procesa. V projektu se bodo izpopolnile metode za vključevanje državljanov v pet iniciativ, kar bo tudi raziskovalcem doprineslo neprecenljive podatke za nadaljnje raziskave.

Vodja projekta, prof. dr. Elena Bužan, je ob dogodku povedala: » Projekt ob sodelovanju najširše javnosti naslavlja izjemno pomembna vprašanja današnjega časa, kot so nalezljive bolezni, obnovljivi viri energije, ohranjanje narave in zdravje. Povezave med raziskovalci in državljani preko državljanske znanosti so izjemno pomembne, saj smo vsi končnimi uporabniki raziskovalnih dosežkov, kar je morda najpomembnejše, je to način, da se krepi tudi zaupanje med različnimi deležniki in širšo družbo«.

Uvodni sestanek partnerjev projekta se je odvil ravno v pričetku Tedna Univerze na Primorskem, katerega rdeča nit je odgovornost oz. odgovorna znanost med katero se uvršča tudi državljanska znanost.

Ravno na to temo bo v sredo, 17. 3. 2021, ob 19.00 potekala okrogla miza »Odgovornost kot pogoj ali nuja?« na kateri bodo svoja razmišljanja o odprti, vključujoči in odgovorni znanosti iz naravoslovne in humanistične perspektive delila statističarka izr. prof. dr. Lara Lusa in humanist izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik. Pogovor pa bo krmilil dr. Črtomir Tavzes, domač na polju, kjer se prepletata naravoslovje in umetnost. Več informacij o dogodkih v sklopu Tedna Univerze na primorskem je na voljo tukaj.

Na včerajšnji slovesnosti – Inavguraciji izvoljenih v redne profesorice in profesorje UP, je prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo prof. dr. Štefko Miklavič, izročil odločbe o izvolitvi v naziv kar 19 novim rednim profesoricam in profesorjem UP.

Med njimi je bilo tudi šest profesorjev UP FAMNIT. Vsem iskreno čestitamo!

Vse nove redne profesorje na UP in njihove življenjepise si lahko ogledate tukaj.

prof. dr. Elena Bužan za področje Biokemije

prof. dr. István Kovács za področje Matematike

prof. dr. Andreja Kutnar za področje Znanosti o lesu

prof. dr. Martin Milanič za področje Matematike

prof. dr. Gaj Vidmar za področje Biomedicinske statistike

prof. dr. Vito Vitrih za področje Matematike

17. marec štejemo za rojstni dan Univerze na Primorskem, saj je bila najmlajša slovenska javna univerza vpisana v sodni register ravno na ta dan leta 2003. Naša univerza bo torej stara natanko 18 let in tudi letos bo zaživel tradicionalni Teden UP, ki poteka med 15. in 19. marcem 2021, in v okviru katerega se bo zvrstil niz virtualnih dogodkov. Nekaj bo protokolarnih in nekaj bolj sproščenih srečanj, na katerih se bomo spomnili, da so dnevi okoli rojstnega dne univerze predvsem trenutek praznovanja in razmisleka za vse, ki smo z njo povezani.

Rdeča nit letošnjih dogodkov se dotika ravno polnoletnosti UP, saj se bomo osredotočili na odgovornost, ki jo vsaka resna izobraževalna in raziskovalna institucija nosi do številnih deležnikov: do svojih zaposlenih in študentov, do prihodnosti diplomantov, lokalne in širše slovenske ter mednarodne skupnosti, ki jo s svojim hitrim in uspešnim razvojem že sooblikujemo. Nato še do raziskovalnih polj, ki jih proučujemo in razvijamo ter do samega znanstvenega raziskovanja tako na temeljnih kot na aplikativnih področjih. V univerzitetnem okolju je odgovornost prisotna čisto povsod, nenazadnje tudi v odločitvah, ki peljejo do sprememb ali pa do vztrajanja pri tistem, kar mora ostati, da ohranimo kakovostno raven izobraževanja in razvoja same znanosti.

Več o programu si lahko preberete tukaj.

Obveščamo vas, da je bil podaljšan rok za prijavo na Erasmus+ razpis za študente. Razpis omogoča prijave za študijske izmenjave ali izmenjave z namenom praktičnega usposabljanja v obdobju od 1.6.2021 do 30.9.2022.

Podaljšan rok za oddajo prijave je 15. marec 2021.

Razpis in več informacij je na voljo na tej povezavi.

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje
prof. dr. Vita Vitriha, rednega profesorja za področje Matematika,
z naslovom:
»MODELIRANJE IN SIMULACIJE S KRIVULJAMI IN PLOSKVAMI«,

ki bo v ponedeljek, 15. marca 2021, ob 10:00.

ZOOM povezava: https://upr-si.zoom.us/j/85914318577?pwd=cnFJcmg2ZEZkbFhpeG1VYk0veHp2Zz09

Vljudno vas vabimo, da se nam na predavanju pridružite!

Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT vabi na

Famnitov biološki večer z naslovom
»Okoljska kriza, Covid-19 in perspektive biodiverzitete v 21. stoletju«
in podnaslovom
»Nikoli ne smemo pustiti, da gre dobra kriza v nič« (W. Churchill)

ki bo v sredo, 10. marca 2021, ob 19.00,
prek ZOOM povezave.

Predaval bo dr. Bojan Lazar (UP FAMNIT).

O PREDAVANJU: 

Svetovne vlade so na 10. srečanju članic Konvencije o biološki raznovrstnosti, kot odgovor na globalno krizo biodiverzitete, oktobra 2010 sprejele Strateški načrt za biotsko raznovrstnost in 20 Aichi ciljev za varstvo biodiverziteteze za obdobje 2011–2020, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila kot »desetletje biodiverzitete«. Leto 2020 se je zaključilo - kako smo smo bili po koncu desetletja biodiverzitete uspešni v izpolnjevanju ciljev, ki smo si jih zastavili?

Biodiverzitetna in klimatska kriza sta del globalne okoljske krize. Pandemija COVID-19 je zaznamovala 2020 in povzročila do pred kratkim nepojemljive spremembe našega vsakdanjega življenja in obnašanja. Vendar vprašanje pa je: ali je to res največja grožnja, s katero se sooča človeštvo? Nas je kriza zadnjega leta karkoli naučila? Winston Churchill je zapisal: »nikoli ne smemo pustiti, da gre dobra kriza v nič« in res, številni pozitivni družbeni premiki so se zgodili prav v kriznih obdobjih. Bomo dovolj modri in izkoristili edinstveno priložnost, da poskusimo s preudarnim osebnim vedenjem in pametnimi ukrepi rešiti dve krizi na en mah? Kakšna je odgovornost posameznika? Kako lahko prispevamo k ohranjanju biodiverzitete in reševanju okoljske krize ter zakaj je varstvena biologija kritična veda 21. stoletja, so samo nekatere od tem o katerih bo govora na predavanju.

O PREDAVATELJU: Dr. Bojan Lazar je morski varstveni biolog in strokovnjak za ekologijo in varstvo velikih morskih vretenčarjev. Predavatelj je na prvostopenjskem študijskem programu »Varstvena biologija« ter vodja modula Varstvo morja drugostopenjskega študijskega programa »Varstvo narave« na Oddeleku za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerza na Primorskem.

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje
prof. dr. Gaja Vidmarja, rednega profesorja za področje Biomedicinska statistika,
z naslovom:
»STATISTIČNI PRISTOP K PROCESOM IN KAKOVOSTI V ZDRAVSTVU«,

ki bo v petek, 12. marca 2021, ob 11:30.

ZOOM povezava: https://upr-si.zoom.us/j/9127197850 

Vljudno vas vabimo, da se nam na predavanju pridružite!

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje
prof. dr. Andreje Kutnar, redne profesorice za področje Znanost o lesu,
z naslovom:
»MODIFIKACIJA LESA«,

Vljudno vas vabimo, da se nam na predavanju pridružite!

Univerza na Primorskem je uspešno pridobila akreditacijo novega doktorskega študijskega programa 3. stopnje Suicidologija in duševno zdravje, ki se bo izvajal na UP FAMNIT v sodelovanju z UP IAM Slovenskim centrom za raziskovanje samomora.