Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

Novice - Arhiv

2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 2009
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

sreda, 15. november 2017 Delavnica o diskretni in računalniški biomatematiki in matematični kemiji 2017

Ta teden na UP FAMNIT gostimo mednarodno Delavnico o diskretni in računalniški biomatematiki in matematični kemiji 2017 (Workshop on Discrete and Computational Biomathematics and Mathematical Chemistry 2017), ki ga organiziramo v sodelovanju s Slovenskim društvom za diskretno in uporabno matematiko.

Od srede, 15. 11. do petka 17. 11. se bodo zvrstila predavanja in druge aktivnosti, ki jih bodo izvajali tudi gostujoči predavatelji z Univerze v Leipzigu.

Na delavnice so vabljeni vsi študenti in zaposleni. Podroben program z izvlečki predavanj je objavljen na tej povezavi.


(Na fotografiji gostje z Univerze v Leipzigu: Jörg Fallmann, Sarah Berkemer, Nancy Retzlaff, Jörg Fallmann in asistent UP FAMNIT Nino Bašić)


ponedeljek, 13. november 2017 Uspešno letno srečanje slovenskih botanikov na UP FAMNIT

V soboto, 11. 11. 2017, je v Kopru potekalo tradicionalno srečanje slovenskih botanikov – Wraberjev dan, ki ga vsako leto organizira Botanično društvo Slovenije, tokratni soorganizator in gostitelj pa je bil Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT.

Dogodka se je letos udeležilo rekordno število profesionalnih in amaterskih botanikov ter študentov, ki jih zanima svet rastlin. Po uvodnem pozdravu predsednika društva Jošta Stergarška in tajnice društva dr. Simone Strgulc Krajšek, je navzoče v imenu Famnita nagovoril dr. Boštjan Surina. Sledil je nagovor dr. Igorja Dakskoblerja, ki je nekaj besed namenil spominu na junija letos preminulega gozdarja, botanika in fitocenologa prof. dr. Marka Accetta, Anka Vončina pa je predstavila delo amaterskega botanika Branka Dolinarja, ki letos praznuje 70. let.

Nato je več kot 70 slušateljem svoje delo in raziskave predstavilo 15 slovenskih botanikov. UP FAMNIT so s kar štirimi referati zastopali dr. Boštjan Surina, dr. Peter Glasnović, Manica Balant in dr. Živa Fišer Pečnikar (na fotografiji spodaj levo). Predstavili so nekatere raziskave, na katere se osredotočajo v zadnjih letih. Tu gre poudariti predvsem raziskave oprašitevene biologije, ki so na naših tleh nekaj novega. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predavanjem, ki so poleg strokovne plati prikazovala tudi terensko delo, saj raziskave naših učiteljev potekajo v večji meri na terenu, na primer v Črni gori, Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem, nekatere pa tudi bliže, v Sloveniji.
Program celotnega dneva si lahko preberete na tej povezavi.

      

»V svojem raziskovalnem delu se botaniki osredotočajo na različne rastlinske vrste in procese. Poleg seznanitve s tem, kar raziskujejo na primer naši kolegi botaniki v Ljubljani in Mariboru, so tovrstna srečanja pomembna za izmenjavo metodologij, izkušenj in stikov,« meni dr. Živa Fišer Pečnikar. »Na srečanjih imajo mlajši kolegi – tudi študentje – možnost spoznati starejše, uveljavljene botanike. Čeprav se mnogi med sabo že poznamo, nam pogosto primanjkuje časa, da bi se poglobili v raziskovalne projekte vsakega posameznika. Vsaj enkrat na leto imamo tako priložnost, da prisluhnimo ostalim in se celo poglobimo v teme, s katerimi se sicer ne srečujemo

  

Kot rečeno se srečanja niso udeležili le strokovnjaki in amaterski botaniki, ampak tudi študenti študijskih programov Biodiverziteta in Varstvo narave, ki so tudi pomagali pri izvedbi srečanja. Žiga Vrhovec, študent Biodiverzitete, takole pravi: »Botanika je veja biologije, ki me najbolj zanima in bi svojo morebitno pot raziskovalca najraje namenil prav njej. Zato sem se Wraberjevega dneva z veseljem udeležil z namenom, da spoznam slovenske botanike, izvem novosti raziskav in da pobližje spoznam življenje botaničnega raziskovalca. Študentje se običajno udeležujemo takih dogodkov prav zaradi zanimanja smeri, teme katerim je dogodek posvečen in zaradi stika z ostalimi raziskovalci iz tega področja. Najbolj mi je bilo všeč predavanje z naslovom »Rastlinstvo Črne prsti in njena botanična pot«, zaradi mojega osebnega zanimanja za to območje Slovenije in ker me pri botaniki najbolj zanima raziskovanje vegetacije določenega območja, zakaj ravno tam rastejo nekatere vrste rastlin in kaj se da iz tega sklepati. Tudi razpored predavanj in odmorov je bil smiselno zasnovan, tako, da je bilo ravno dovolj časa še za druženje in spoznavanje

Na srečanju so otvorili tudi fotografsko razstavo Jošta Stergarška, predsednika društva, ki se ukvarja tudi z naravoslovno fotografijo. Čudovite fotografije rastlin si lahko ogledate na hodniku UP FAMNIT (Glagoljaška 8).

Glede na besede udeležencev in visoko udeležbo je bilo srečanje zelo uspešno. Raziskovalci Oddelka za biodiverziteto pa so si enotni v sledeči misli: »Sodelovanje FAMNITa, kjer botanične raziskave pravzaprav potekajo šele nekaj zadnjih let, z botaniki z Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in ZRC SAZU je za nas izjemnega pomena, hkrati pa smo s soorgaizacijo dogodka prispevali k promociji Univerze na Primorskem, FAMNITa ter Oddelka za biodiverziteto. Prijetno vzdušje na dogodku, ki je trajal do večernih ur, in kakovost predstavitev naših raziskav, nam dajejo vedeti, da se postavljamo ob bok preostalim že uveljavljenim slovenskim inštitucijam, ki delujejo na področju botanike.« so si enotni sodelavci na oddelku.«

 

Botanično društvo Slovenije je nastalo leta 1998 na pobudo pokojnega prof. Toneta Wraberja (1938–2010). Ta je dal pobudo tudi za redna srečanja med botaniki, ki v spomin na slovenskega botanika, danes nosijo njegovo ime. Botanično društvo pomembno prispeva k razvoju slovenske botanike, saj spodbuja druženje na predavanjih, izletih po Sloveniji in srečanjih, organizira pa tudi tekmovanja v poznavanju flore za osnovno- in srednješolce ter izdaja strokovno revijo Hladnikia, v kateri izhajajo floristični, vegetacijski in drugi botanični prispevki.


petek, 10. november 2017 Drugo predavanje Famnitovih izletov v matematično vesolje 2017/18

Na drugem letošnjem predavanju z naslovom

»Kako sestaviti očem neviden polieder?«,

ki bo potekalo

v sredo, 15. novembra 2017, ob 18.00,

Veliki predavalnici UP FAMNIT (Glagoljaška 8, Koper),

bo dr. Nino Bašić (UP FAMNIT, UP IAM in IMFM) na poljuden način predstavil rezultate raziskav skupine slovenskih kemikov in matematikov, ki bi lahko vodili do pomembnega razvoja v medicini. Problem samosestavljanja poliedrov iz proteinov bomo modelirali s pomočjo teorije grafov in se, za učinkovitejše reševanje problema, oprli tudi na simetrijske lastnosti poliedrov.

O predavatelju:  
Nino Bašić je diplomiral leta 2011 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, doktoriral pa leta 2016 pod mentorstvom prof. dr. Tomaža Pisanskega in prof. dr. Patricka W. Fowlerja. Raziskovalno se ukvarja s kemijsko teorijo grafov, topološko teorijo grafov, konfiguracijami in aplikacijami teorije grafov v znanosti. Je član strokovnih komisij za srednješolsko in študentsko računalniško tekmovanje pri ACM Slovenija. Od leta 2016 je zaposlen na FAMNIT-u.

Za dodatne informacije nas lahko kontaktirate na martin.milanic@upr.si.

Veselimo se novih popotovanj v matematična vesolja v vaši družbi!

Vljudno vabljeni!


petek, 3. november 2017 Na Mesecu oblikovanja 2017 tudi igra Spomin na les, ki so jo razvili študenti UP

Večmesečno delo, ki so ga študenti UP opravili v okviru projekta Po kreativni poti do znanja se je obrestovalo: igra »Spomin na les« bo predstavljena na Mesecu oblikovanja 2017 v Ljubljani!

Cilj projekta Spomin na les je bil razviti in oblikovati igro, ki bi vsebovala različna podajanja znanja: od vizualnih podob, preko otipa in dodatnega natisnjenega gradiva. Uspeh učenja je namreč v veliki meri odvisen od integriranosti uporabe vseh čutil v procesu učenja, zato lahko izkustveno učenje in učenje skozi igro privedeta do bistveno boljših rezultatov kot suhoparno pomnjenje podatkov iz knjig.

Igra Spomin na les je izdelana iz avtohtonega slovenskega lesa, s čimer so sodelujoči na projektu poudarili pomen lokalnih virov. Igra vključuje pedagoški pristop k učenju naravoslovja, študentje pa so v času dela spoznali, na kakšen način lahko iz materiala, ki je pravzaprav lahko dostopen, izdelajo igračo visoke estetske in pedagoške vrednosti ter pri tem spodbujajo razvoj malega gospodarstva v Sloveniji.

V projektu »Spomin na les« so sodelovali naslednji študenti: Erik Jurman (Biodiverziteta), Nika Kogoj (Varstvo narave), Aleksandra Bjelovuk (Računalništvo in informatika) – vsi UP FAMNIT, Mateja Gladek in Matija Skapin s programa Razredni pouk UP PEF ter Martin Oblak – Management UP FM. Delovna mentorja sta bila Eva Štrukelj in Ignacio Lopeza Sole, ki ustvarjata blagovno znamko LesnaVesna, pedagoški mentorji pa so bili doc. dr. Živa Fišer Pečnikar (UP FAMNIT), izr. prof. dr. Darjo Zuljan (UP PEF) in prof. dr. Štefan Bojnec (UP FM).

Letošnji mednarodni festival Mesec oblikovanja je že sedemnajsti po vrsti in v mesecu dni prinaša oblikovalske razstave ter številne dogodke s področja oblikovanja domačih in tujih avtorjev. Letos je med drugim poseben poudarek namenjen prav oblikovanju lesa. Spomin na Les se predstavlja na razstavi Igrače za male in velike otroke.

Čestitke vsem sodelujočim za uspeh in odlično opravljeno delo!


Na fotografiji: levo - ploščice igre Spomin na les.