Novice - Arhiv

torek, 28. april 2009 Mednarodna konferenca in koncert, posvečena psihiatru dr. Andreju Marušiču

Včeraj je v Kopru potekala mednarodna konferenca, organizirana v spomin na vsestranskega psihiatra in psihologa dr. Andreja Marušiča, ki je neizbrisno zaznamoval mednarodno psihiatrično stroko in tudi slovensko javno življenje. Dr. Andrej Marušič je tudi soustanovitelj Oddelka za zdravje na Primorskem inštitutu za naravoslovne in tehnične vede Univerze na Primorskem.

Tema konference z naslovom z naslovom "TRIPLE I - INTUITION, IMAGINATION, INNOVATION", organizirane v spomin na dr. Marušiča, so bili novi pristopi k duševnemu zdravju s posebnim poudarkom na suicidiologiji. Konferenca se je odvijala v ponedeljek, 4. maja od 9.00 do 18.00  v Središču Rotunda (Destradijev trg 11) v Kopru, na njej pa so s prispevki sodelovali domaci in tuji strokovnjaki, med njimi Diego de Leo, Marco Sarchiapone, Slavko Ziherl, Saška Roškar, Nikolina Jovanović in Andraž Teršek.

V okviru konference je prav tako v Središču Rotunda isti dan ob 17h potekala tudi predstavitev knjige Javno duševno zdravje avtorjev dr. Andreja Marušiča in Sanje Temnik, ki je na isti dan izsla v zalozbi celjske Mohorjeve družbe.

Zvečer je Rudi Bučar zaigral pesmi Andreja Marušiča v Palači Manzioli v Izoli.

Konferenco sta organizirali Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede, Univerza na Primorskem.
 

Foto: Delo/Igor Modic

torek, 28. april 2009 Vabilo na brezplačne Famnitove programerske delavnice

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) vabi študente in dijake na niz računalniških delavnic z naslovom:

Programiranje je fina stvar

(neformalno druženje podobno mislečih in ostalih, ki si bodo premislili)

Kratek opis: gre za programerske delavnice, kjer slušatelje vpeljemo v svet programiranja prek izbranih zabavnih vsebin. Ogledali si bomo tudi izbrane bonbončke programiranja.

Delavnice bodo potekale vsak torek od 15.00 do 16.00 v računalniški učilnici UP FAMNIT, Glagoljaška 8, Koper.

Prva delavnica bo potekala 5. maja ob 15h. Osnovni program bomo pripravili skupaj s sodelujočimi pripravili na prvi delavnici. Delavnice bodo prilagodljive na podlagi občinstva. Primerne so tudi za dijake višjih in nižjih letnikov z majhnim znanjem iz programiranja ali brez predznanja. Edina zahteva je želja po novem znanju iz področja računalništva. Študentje in dijaki se lahko udeležijo tudi vsake delavnice posebej.

Okvirni program:

Uvod v programiranje
RoboCode osnove (http://robocode.sourceforge.net/)
Uvod v programski jezik Java
Izdelava enostavnih animacij
Izdelava enostavne igrice
RoboCode tekmovanje
Kako bi izdelali zapletenejšo igro?
Programerski bonbončki; zakaj se ta koda vede tako in ne drugače?

Kotizacije za udeležbo na delavnicah ni!
Več informacij na jernej.vicic@upr.si.

Vabljeni!

četrtek, 23. april 2009 Ali je znanost še zaveznica človeške vrste?

Aktualni pogin čebel, sporna pozidava kvalitetnih kmetijskih zemljišč v Sloveniji ter uporaba gensko spremenjenih organizmov in pesticidov so ključne teme, ki so se jih razpravljalci dotaknili na 2. dogodku KOLOKVIJA UNIVERZE NA PRIMORSKEM, ki je potekal v torek 21. 4. 2009 v Univerzitetni palači Armerija v Kopru.

Na znanstvenem predavanju in pogovoru z naslovom Gensko spremenjeni organizmi, pesticidi, človek in okolje: Je znanost še zaveznica človeške vrste? Pro et Contra sta kot predavatelja sodelovala dr. Borut Bohanec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog in ekolog ter samostojni raziskovalec. Predavateljema se sta se v pestri razpravi različnih mnenj stroke pridružili še dr. Dunja Bandelj Mavsar in dr. Elena Varljen Bužan, obe iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem.

Glede gensko spremenjenih organizmov sta dr. Bohanec in dr. Bandljeva poudarila, da ima znanost do njih drugačno stališče kot javnost, ki si negativna stališča oblikuje predvsem na podlagi pogosto slabo obveščenega in senzacionalističnega poročanja medijev o tem vprašanju. Dr. Bohanec meni, da so ena najučinkovitejših iznajdb 20. stoletja, ki prinaša številne pozitivne novosti, o katerih pa javnost ne izve

Dr. Pretnar in dr. Bužanova sta nasprotno poudarila, da s stališča varstvene biologije GSO niso sprejemljivi. Z vnosom novih genov se spremeni genom živih bitij, ki se je naravno razvijal in prilagajal pogojem v okolju tekom evolucije skozi milijone let. Varstveni biologi so zaskrbljeni, da se bo z razvojem kultur, odpornih na negativne okoljske dejavnike (škodljivce, suša..) povečal tudi vpliv na netarčne organizme (npr. metulje, ptice, čebele), ki imajo ključno vlogo pri ekosistemskih uslugah (opraševanje, razširjanje semen). Izguba takšnih vrst pomeni ne le izgubo biotske raznovrstnosti temveč tudi izgubo ključnih vrst na katerih slonijo temeljne funkcije ekosistema, menita dr. Pretnar in dr. Bužanova, ki dodajata, da je razširjanje gensko spremenjenih organizmov v naravi neobvladljivo in ga nikakor ne moremo primerjati z obnašanjem v laboratorijsko kontroliranem okolju.

Dr. Bohanec je poudaril, da je gensko spreminjanje pravzaprav le sodobna oblika žlahtnjenja rastlin (vzgoja novih, izboljšanih sort), ki pa je pri nas eno izrazito zapostavljenih področij. Raziskavam na tem področju, s katerimi pridobivamo boljši in bolj odporen genetski material, pa bi po njegovem država morala nameniti več sredstev. Obenem je poudaril, da se v Sloveniji žlahtnjenje rastlin kljub temu dobro razvija.

Nasprotniki GSO poudarjajo, sta navedla dr. Pretnar in dr. Bužanova, da se s tradicionalnim žlahtnjenjem geni lahko prenašajo le med sorodnimi sortami ali zelo sorodnimi vrstami, genski inženiring pa dovoljuje prenos genov med popolnoma različnimi vrstami. Z uporabo genetskega inženiringa se znanstveniki igrajo z osnovnim zapisom življenja, saj spreminjajo milijone let trajajočo evolucijo živih bitij.

Dr. Pretnar je bil kritičen tudi do vloge Biotehniške fakultete ter Oddelka za agronomijo pri vzgoji nove generacije agronomov, kjer po njegovem že 50 let predavajo kemizirano kmetijstvo oziroma kmetijstvo kot proizvodnjo hrane, ki je vezana na kemijo in katere cilj je predvsem večji hektarski donos, ne oziraje se na naravno ravnovesje, za katerega je prepričan, da bi morali skrbeti ravno agronomi, medtem ko sta dr. Bohanec in dr. Bandljeva poudarila, da ne drži, da agronomi ne skrbijo za naravno ravnovesje, biodiverziteto in varstvo okolja. Povedala sta, da so znanja, ki jih pridobijo diplomanti široka, interdisciplinarno povezana in da se generacije agronomov zelo dobro zavedajo pomembnosti varovanja okolja.

Pesticidi niso eden najpomembnejših onesnaževalcev, je obenem izpostavil dr. Bohanec, pač pa so, nasprotno, prav na dnu lestvice onesnaževalcev. Pri tem je ponovno poudaril slabo obveščeno medijsko poročanje. Ostanki pesticidov v hrani so po znanstvenih raziskavah povsem na dnu seznama snovi, ki pomenijo tveganje za naše zdravje, je navedel in dodal, da so tudi v zelo majhnih koncentracijah. Najbolj kronično nevarni pa so mikotoksini (toksične ali mutagene snovi, ki so proizvodi nekaterih gliv, ki okužijo na primer žita), najbolj akutno nevarni pa mikrobni agensi. Dr. Bandljeva je dodala, da velja zmotno prepričanje o kmetijstvu kot največjem onesnaževalcu, mnogi ne pomislijo na industrijo in promet, zaradi katerih so tla ponekod močno onesnažena s težkimi kovinami.

Dr. Pretnar in Dr. Bužanova menita, da so zaradi inertnosti že uporabljenih pesticidov vodni in kopenski ekosistemi še vedno onesnaženi. Čeprav so pesticidi večinoma namenjeni povsem določeni vrsti (ali skupini) živih bitij skoraj vedno prizadenejo še druge vrste, ne samo ciljne. Te sintetične snovi se akumulirajo v organizmih in okolju. V prehranjevalni verigi je akumulacija še očitnejša, ko gremo proti njenem koncu, zadnji člen te verige pa je ponavadi človek, je še poudarila.

Glede ponovno aktualne teme pogina čebel je dr. Pretnar menil, da je vzrok konkretna zastrupitev s pesticidi. Sam si zato prizadeva, da pesticidov ne bi bilo v prosti prodaji, ampak bi jih »predpisovali na recept«. Poudaril je tudi, da je skoraj sočasni pogin čebel na različnih področjih za človeka bioindikator, ki pomeni, da je ogroženo tudi življenje ljudi. Dr. Bohanec je nasprotno menil, da je treba počakati na rezultate analiz. Lani je bilo od približno 30 primerov le v enem odgovoren kmet.

Ena od pomembnih skupnih tem pro et contra razprave je bilo tudi vprašanje pozidave kvalitetnih kmetijskih zemljišč. Med letoma 2002 in 2007 smo pozidali skoraj 3600 hektarjev njiv, je povedal dr. Bohanec, pri čemer je bila več kot polovica pozidanih njiv višje ali najvišje kakovosti. Rodovitno zemljo, ki je naša največja dragocenost, smo prepustili prostemu trgu, kar je po njegovem trenutno največji politični škandal pri nas.

To je bil drugi dogodek Kolokvija Univerze na Primorskem, ki je bil ustanovljen pretekli mesec na pobudo prof. dr. Dragana Marušiča, dekana Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in katerega namen je bogatenje organizirane podpore znanstvenemu razvoju Univerze ter strokovno in znanstveno povezovanje tako znotraj Univerze kot z drugimi slovenskimi univerzami.

torek, 21. april 2009 Kaj so tujerodne vrste?

Kaj so tujerodne vrste? Preberite v zanimivem članku, objavljenem v Primorskih novicah. Članek je pripravila mag. Živa Fišer, asistentka na programu Biodiverziteta na UP Famnit in raziskovalka na ZRS.

Med sprehodi v naravi se pogosto ne zavedamo, da številnih rastlin in živali, ki nas danes spremljajo na vsakem koraku, pred desetletji tukaj ni bilo. Prišle so od drugod: nekatere iz drugih delov Evrope, nekatere pa celo iz tako oddaljenih krajev, kot so Azija ali Severna Amerika.

Pogled na mnoge tuje rastline se nam pogosto zdi zanimiv ali privlačen - številne smo namreč naselili sami na vrtove, od koder so pobegnile v naravo. Prav tako z zanimanjem opazujemo nekatere živalske prišleke, na primer nenavadne glodalce nutrije, ki jih lahko opazujemo v Škocjanskem zatoku v Kopru in se mimoidočih prav nič ne bojijo.

Druge vrste pa nam že od vsega začetka delajo preglavice: le kdo na Primorskem se ne otepa tigrastega komarja, nadležnega krvosesa, ki nas poleti, za razliko od ostalih komarjev, napada tudi podnevi?

Število tujih organizmov se v zadnjih desetletjih zaradi transporta, trgovine in turizma naglo povečuje. Te dejavnosti omogočajo rastlinam, živalim ter drugim organizmom premike, do katerih po naravni poti ne bi prišlo. Ovire, ki jim to preprečujejo, so geografske (gorovja, reke ali morja) ali podnebne. Z letalskim, železniškim ali avtomobilskim prevozom ... PREBERI VEČ
 

nedelja, 19. april 2009 Vabilo na 2. dogodek v okviru Kolokvija UP

KOLOKVIJ UNIVERZE NA PRIMORSKEM vabi na znanstveni predavanji in pogovorno srečanje z naslovom

Gensko spremenjeni organizmi, pesticidi, človek in okolje:  Je znanost še zaveznica človeške vrste? Pro et Contra.

Dogodek bo potekal v torek, 21. 4. 2009, med 16. in 18. uro, v sejni sobi Senata UP v univerzitetni palači Armerija, Titov trg 4, Koper.

Uvajanje gensko spremenjenih organizmov se zdi eno pomembnejših dejstev v sodobni prehrambeni industriji. Podobno velja za pesticide. V znanosti pa mnenja in prepričanja o koristi ali škodi, ki se s tem ustvarja za ljudi in za življenjsko okolje, vendarle niso enotna. Na eni strani se poskušajo prepričljivo utemeljiti argumenti o tem, da gre za zelo učinkovite in koristne iznajdbe 20. stoletja. Na drugi strani se na enak način utemeljujejo argumenti, da znanost s tem delom svojega razvoja seže vse do spreminjanja družbene strukture, vrednot in z njimi politike. Tudi do ustvarjanja t.im. »aptamilcev«, ki nimajo svojega jaza in le kopirajo prevladujoče vedenjske vzorce, ko pa njihovo število doseže kritično maso, lahko začnejo padati norme, človekove pravice itd. Je znanost v tem procesu objektivni in odgovorni nadzornik dogajanja ali sredstvo v rokah tistih, ki imajo denar in oblastniški vpliv?

O teh vprašanjih bosta predavala in soočila mnenja dr. Borut Bohanec, predstojnik oddelka za agronomijo in vodja Katedre za genetiko, biotehnologijo in žlahtnjenje rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, in dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog in ekolog, samostojni raziskovalec in eden neuradnih ombudsmanov okolja.

Predavateljema se bosta v razpravi, ki jo bo vodil predsednik Kolokvija UP dr. Andraž Teršek, pridružili še dr. Dunja Bandelj Mavsar, predstojnica Inštituta za sredozemsko kmetijstvo na UP ZRS in koordinatorica študijskega programa Sredozemsko kmetijstvo na UP FAMNIT ter dr. Elena Varljen Bužan, namestnica predstojnika Inštituta za biodiverzitetne študije na UP ZRS in koordinatorica študijskega programa Biodiverziteta na UP FAMNIT.

Vabljeni!
 

nedelja, 19. april 2009 Vabilo na seminar MARA

V ponedeljek, 20.4.2009, bosta ob 16. uri v mali predavalnici Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper potekali predavanji v okviru skupnega SEMINARJA ZA MATEMATIČNE IN RAČUNALNIŠKE ZNANOSTI Oddelka za matematiko in računalništvo UP FAMNIT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PINT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PEF ter Oddelkov za matematiko in teoretično računalništvo IMFM.

Dnevni red:

16:00 -- 16:30

Predavatelj: Lucas Benedičič

Naslov: Uporaba strojnega učenja za pravilno postavljanje vejic v slovenščini

Povzetek:
Predstavljen bo pregled raziskave z uporabo metod strojnega učenja za pravilno
postavljanje vejic v slovenščini. Po nekaj preizkusih, usposobljenih z učnimi korpusi,
velikimi do 30000 besed, sistem opozori o nepravilnem postavljanju vejic z 95%
natančnostjo. Prav tako javlja opozorila o pravilnem postavljanju vejic z 90%
natančnostjo. Kot zaključek bodo podane smernice za izboljšavo predstavljenih rezultatov
z uporabo različnih pristopov, ki vključujejo velikost učne množice, lematizacijo in
raznolikosti virov.

16:30 -- 17:00

Predavatelj: Aljaž Vidmar

Naslov: Primer podatkovnega rudarjenja

Povzetek:

V okviru seminarja bomo obravnavali primer podatkovnega rudarjenja na problemu
klasifikacije vin. Podatki so rezultat kemijske analize treh različnih vrst vin, ki jih
pridelujejo v eni izmed Italijanskih vinorodnih pokrajin. Opisan je postopek modeliranja
podatkov v odprtokodnem programu Weka, ki nudi vrsto uporabnih metod za ta namen. Podatke
smo z omenjenim orodjem vizualizirali, ocenili atribute in poskušali pridobiti modele (za
klasifikacijo) z ZeroR, OneR, PART, J4.8 ter Naivnim Bayes-om. Dobljene rezultate smo na
koncu med seboj primerjali in analizirali.

17:00 -- 18:00

Predavatelj: Mojca Leskovec Meharich

Naslov: Graf-teoretične matrike v kemiji

Povzetek:

Predstavitev klasifikacije in sedanjih raziskav na področju graf-toretičnih matrik v
kemiji. V elektronski obliki, so zbrane in klasificirane graf-teoretične matrike. Le-te
so uporabne v mnogih aplikacijah: v generiranju molekularnih deskriptorjev, v generiranju
in preštevanju izomerov ter valence kemijskih struktur, za izgradnjo in filtracijo
virtualne kombinatorične knjižnice, ki je potrebna za racionalno pripravo želenih spojin.

Vabljeni!

sobota, 4. april 2009 Vabilo na seminar MARA

V ponedeljek, 6.  aprila, sta ob 16. uri v mali predavalnici Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, Glagoljaška 8, Koper predavanji v okviru skupnega SEMINARJA ZA MATEMATICNE IN RAČUNALNIŠKE ZNANOSTI Oddelka za matematiko in računalništvo UP FAMNIT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PINT, Oddelka za matematiko in računalništvo UP PEF ter Oddelkov za matematiko in teoretično računalništvo IMFM.

Dnevni red:

16:00 -- 17:00

Predavatelj: Matjaž Kljun

Naslov: Novosti na področju Interakcije človek-računalnik

Povzetek:

Miška in tipkovnica še vedno prevladujeta pri interakciji med uporabniki in računalniki,
a se kljub njuni vsesplošni uporabi na področju vmesnikov
zelo veliko dogaja. Pogledali si bomo nove ali izboljšane načine interakcije za splošno
in specifično uporabo: skeniranje delovanja možganov, interaktivne
rokavice, premikanje realnih objektov, zasloni na dotik ...

17.00 -- 18.00

Predavatelj: Primož Peterlin

Naslov: Hidrodinamika plavanja mikroorganizmov

Povzetek:

Gibanje nekaj mikrometrov velikih mikroorganizmov v vodi se v mnogočem razlikuje od
plavanja, kot ga intuitivno poznamo. Parameter, ki meri, koliko se pri plavanju pozna
vpliv viskoznosti, koliko pa vpliv vztrajnosti, je Reynoldsovo število. Pri gibanju
mikroorganizmov v vodi je vrednost Reynoldsovega števila zelo majhna -- ključnega pomena
je viskoznost vode, vpliv vztrajnosti pa lahko zanemarimo. Po nekaj primerjavah, s
katerimi pridobimo nekaj predstave o tem, kakšne zakonitosti veljajo pri zelo nizkih
vrednostih Reynoldsovega števila, si najprej ogledamo nekaj teoretično mogočih načinov
premikanja, zatem pa še, kako se mikroorganizmi premikajo s pomočjo bičkov ali migetalk.

Vabljeni!