Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

petek, 29. avgust 2025 UP / Orientacijski dnevi 2025

Pred začetkom novega študijskega leta bomo 29. in 30. septembra organizirali orientacijske dni, namenjene tako redno vpisanim tujim študentom kot študentom, ki na UP pridejo v okviru mednarodnih izmenjav. Orientacijski dnevi so priložnost, ko na UP nove študente iz tujine spoznamo v živo, študenti pa spoznajo tako novo okolje kot tudi ljudi, ki bodo del njihovega študijskega življenja.

   

Študente bodo v koprski Taverni pozdravili prorektor prof. dr. Michael Mrissa, predsednica študentskega sveta Lana Erjavec, predsednica ESN Primorska Emilija Toth in predstavnik Mestne občine Koper. Na dvodnevnem dogodku jim bomo predstavili koristne informacije o študiju in obštudijskih dejavnostih na UP, udeležili se bodo osnovnega tečaja slovenščine in obiskali nekaj ključnih točk v mestu. Pri izvedbi dogodka bodo sodelovali tudi študenti tutorji in predstavniki ESN Primorska.

petek, 29. avgust 2025 Poletna šola z naslovom: "Science how to write and talk about it"

Na Oddelku za biodiverziteto v sodelovanju s kolegi iz tujine za vas organizirajo mednarodno poletno šolo z naslovom: "Science how to write and talk about it" . Vabljeni, da se pridružite. Ker bo potekala v začetku študijskega leta, ko nekateri izmed vas zopet redno študirate, bodo aktivnosti razporejene v kasnejše pozno popoldanske termine (in kakšen vikend termin). S tem bodo omogočili, da se boste aktivnosti lahko udeležili vsi, ki vas to zanima. Študenti, ki boste uspešno zaključili z aktivnostmi poletne šole boste poleg bogate izkušnje pisanja in predstavljanja vsebin, prejeli 3 ECTS, ki jih bo možnost uveljaviti tudi, kot del rednih študijskih obveznosti.  

   

OPIS POLETNE ŠOLE

Vas zanima kako bolje zasnovati, napisati in učinkovito predstaviti znanstveno delo? Potem je ta poletna šola priložnost, ki vam bo pomagala pri tem, da ta cilj tudi dosežete. 

Poletna šola je naprednega nivoja, namenjena predvsem magistrskim in doktorskim študentom, a tudi mladim diplomantom ter mladim raziskovalcem s področja biologije, varstva narave in sorodnih ved. Hkrati k prijavi spodbujajo tudi motivirane dodiplomske študente višjih letnikov.

V dveh tednih boste udeleženci spoznali:

  •  pripravo znanstvenih člankov, plakatov in ustnih predstavitev,
  •  oblikovanje tabel in grafov za članke in plakate,
  •  veščine javnega nastopanja in predstavitve na konferencah,
  • stukturiranje in pisanje diplomskih, magistrskih in doktorskih del.

Poleg predavanj bodo potekale tudi individualne konzultacije, ki bodo podprle samostojno delo udeležencev, program pa bo dopolnjen s seminarji o raziskavah v brazilskem Pantanalu.

13.–27. oktober 2025  Livade 6, Izola, Slovenija

Predavatelji:

  • Prof. Dr. Karl-Ludwig Schuchmann,
  • Prof. Dr. Marinez Isaac Marques,
  • Dr. Carolline Zatta Fieker

(Federal University of Mato Grosso, Brazilija)
Koordinator za izvedbo poletne šole:
Asist. Martin Senič (Univerza na Primorskem)
Kontakt: martin.senic@famnit.upr.si

  • Minimalna kotizacija: (30 eur UP FAMNIT / 60 eur ostali) | 3 ECTS | Jezik: angleščina | Omejeno na 15 udeležencev

    Minimalna kotizacija: (30 eur UP in drugi T4EU študenti / 60 eur ostali) | 3 ECTS | 

    Jezik: angleščina | Omejeno na 15 udeležencev

  • Prijave bodo odprte za motivirane študente in mlade raziskovalce, ki želijo izboljšati svoje akademske veščine in samozavest pri pisanju ter predstavitvah znanstvenih vsebin. 
  •  Prijave se odprejo v petek, 29. 8. 2025 in potekajo do 15. 9. 2025. Prijavi je potrebno predložiti motivacijsko pismo. 

Več informacij, vključno z obrazcem za registracijo dostopno tukaj.

Program poletne šole pa najdete tudi v priponki. 

četrtek, 28. avgust 2025 UP FAMNIT gostil Poletne GAP dneve 2025

V prostorih UP FAMNIT smo med 25. in 29. avgustom gostili Poletne GAP dneve 2025 .

Dogodka se je udeležilo 31 udeležencev iz osmih držav – poleg gostiteljske Slovenije še iz Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Avstralije, Romunije, Madžarske in Indije.

     

Med dogodkom je bil izveden tudi poseben sklop v čast raziskovalnim prispevkom Leonarda Soicherja, profesorja matematike na Queen Mary Univerzi v Londonu.

GAP (»Groups, Algorithms, and Programming«) je računalniški sistem za raziskovanje diskretne algebre in širšega področja diskretne matematike. Dogodek GAP dnevi povezuje razvijalce in izkušene uporabnike, ki s sodelovanjem aktivno prispevajo k nadaljnjemu razvoju sistema ter se hkrati poglobljeno seznanjajo z njegovimi funkcionalnostmi in razvojnimi usmeritvami.

Program dogodka je vključeval delavnice o osnovah uporabe sistema GAP ter o paketu Digraphs, poleg tega pa tudi predstavitve novih paketov in aktualnih razvojnih dosežkov. Osrednji del dogodka je bil namenjen razvojnemu delu, s poudarkom na izboljšavah samega sistema in njegovih razširitvah. Predavanja so imela predvsem podporno in dopolnilno vlogo, medtem ko je bil glavni poudarek usmerjen v praktično sodelovanje in tehnično izmenjavo znanja.

Poletne GAP dneve 2025 je organizirala Univerza na Primorskem v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani.

četrtek, 28. avgust 2025 Izbirni izpit za vpis v magistrski študijski program Psihologija v študijskem letu 2025/26 ne bo izveden

Kandidate, ki so se prijavili za vpis v magistrski študijski program Psihologija v študijskem letu 2025/26, obveščamo, da se izbirni izpit ne bo izvedel. Vsi kandidati, ki so do roka za oddajo dokazil oddali vsa zahtevana dokazila in izpolnjujejo pogoje za vpis, bodo sprejeti in povabljeni k vpisu.

Referat za študente UP FAMNIT

ponedeljek, 25. avgust 2025 ŠTUDENTSKI POHOD / EKSKURZIJA NA SNEŽNIK-SNJEŽNIK

V okviru projekta transPlant (Integralna čezmejna zaščita Natura 2000 rastlinskih vrst in habitatov, program Interreg Slovenija – Hrvaška 2021-2027) bomo v četrtek, 18. 9. 2025 in petek, 19. 9. 2025, organizirali dvodnevni študentski pohod / ekskurzijo Snežnik-Snježnik.

Cilj je druženje in medsebojno spoznavanje slovenskih in hrvaških študentov, ki jih zanima spoznavanje naravnih vrednot in živega sveta tega čezmejnega območja.

Predviden je voden vzpon s Sviščakov na vrh Snežnika in spust po južnem pobočju mimo Grčovca do Sežanja proti Gomancam in Trsteniku, kjer bomo zaključili prvi dan. Naslednje jutro bomo pot nadaljevali pod Obrućem in se povzpeli na Snježnik, s katerega bomo sestopili proti Platku, kjer bomo naš pohod tudi zaključili. Ekskurzijo bodo vodili strokovnjaki s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem (UP FAMNIT), Prirodoslovnega muzeja Reka in Zavoda RS za varstvo narave - organizacije, ki so tudi partnerice projekta transPlant.

    

ZBOR UDELEŽENCEV IN POVRATEK

  • 18.9. odhod 6:50 v Izoli (parkirišče pri Kampusu Livade – lokacija 45.530519, 13.658204),
  • 19.9. povratek okoli 20:00 v Izolo.

Predvideno je najmanj 6 ur hoje prvi dan (okoli 20 km) in 8 ur drugi dan (okoli 25 km). Udeleženci pohoda morajo biti fizično dobro pripravljeni.

PREVOZ

Organizator organizira brezplačen prevoz iz Izole do mesta začetka ekskurzije in povraten prevoz od mesta zaključka ekskurzije nazaj do Izole. Ekskurzije se ne bo mogoče udeležiti z lastnimi vozili, temveč le z avtobusom.

HRANA

S seboj je treba imeti dovolj tekočine in hrane za prvi dan (malica, kosilo). Organizator bo poskrbel za večerni obrok v prvem dnevu in za hrano in vodo za drugi dan. Hrana bo prilagojena naravi dogodka. Ekskurzijo bomo zaključili z večerjo, ki jo krije organizator.

OBLEKA IN OBUTEV

Deli poti so zaradi strmine zmerno zahtevni. Obutev in oblačila morajo biti primerna za visokogorje. Planinska obutev je obvezna (superge niso primerne). Oprema naj bo skladna z vremensko napovedjo (morebiten dež ali nižje temperature). Prijavljeni se izleta udeležujejo na lastno odgovornost in so dolžni upoštevati navodila vodnikov izleta, da se preprečijo morebitne nezgode.

PRENOČEVANJE

Udeleženci morajo poskrbeti za lastne šotore in vso potrebno opremo, ki sodi zraven (podlaga za spanje, spalna vreča, naglavna lučka,  vrečke za odpadke, posodice za hrano, lonček za čaj in pribor …). Na mestu prenočevanja ni na voljo sanitarij in tekoče vode, kar morajo udeleženci upoštevati pri načrtovanju prtljage in opreme (npr. vlažilni robčki).

DRUGO

Poskrbite za zaščito pred soncem (pokrivalo, kreme z UV zaščito) in klopi (dolge hlače, dolgi rokavi, svetla oblačila, uporaba repelentov ter pregled po vrnitvi z ekskurzije). S seboj imejte obvezno osebno izkaznico ali potni list (obvezno zaradi prečkanja meje). Priporočamo, da imajo vsi udeleženci urejeno ustrezno zdravstveno zavarovanje (tudi za tujino), saj organizator zavarovanja ne zagotavlja. Priporočljivo je imeti osnovni komplet prve pomoči (obliži, povoj, razkužilo …). Na poti ne bo možnosti polnjenja telefonov in nakupa hrane in pijače. 

Udeležba na ekskurziji je brezplačna in odprta za študente, vendar je obvezna predhodna prijava preko povezave (https://forms.gle/v38r5rZuU9HiATdi9) do petka, 5. 9. 2025 do 16.00. Število udeležencev je omejeno.

Kontakt: Živa Fišer, ziva.fiser@upr.si

V primeru slabega vremena bo ekskurzija prestavljena.

Veselimo se druženja in ekskurzije Snežnik-Snježnik!

petek, 22. avgust 2025 Gostili smo mednarodno delavnico o teoriji grafov

Med 18. in 22. avgustom 2025 je v organizaciji Oddelkov za matematiko UP FAMNIT in UP IAM ter v sodelovanju s Slovenskim društvom za diskretno in uporabno matematiko (SDAMS) potekala Koper–Leipzig delavnica o teoriji grafov. Dogodek, namenjen izključno povabljenim udeležencem, je združil priznane domače in tuje raziskovalce ter mlade znanstvenike, ki se ukvarjajo s teorijo grafov, s ciljem krepitve mednarodnega sodelovanja in skupnega raziskovalnega dela na področju strukturne, algoritmične in ekstremalne teorije grafov.

Delavnice se je udeležilo 20 raziskovalcev in študentov z osmih institucij:
UP, FIŠ Novo mesto, Univerza v Leipzigu (Nemčija), KAIST (Koreja), Institute for Basic Science (Koreja), Češka tehniška univerza v Pragi (Češka), Univerza Warwick (Združeno Kraljestvo) in Univerza Waterloo (Kanada).

V okviru dogodka so potekala štiri pregledna predavanja o izbranih temah s področja strukturne in ekstremalne teorije grafov, večino časa pa so udeleženci namenili raziskovalnemu delu. Na začetku so predstavili odprte raziskovalne probleme, nato pa so se razdelili v štiri delovne skupine, ki so vzporedno raziskovale različne izzive s področja teorije grafov. Redna vsakodnevna srečanja so omogočala predstavitev sprotnih rezultatov, izmenjavo idej in razpravo o novih domnevah.

Prof. dr. Martin Milanič, član Organizacijskega odbora, je ob zaključku dejal: “Zelo smo veseli, da so se našemu vabilu odzvali priznani raziskovalci iz tujine, skozi navezavo novih stikov in delo z njimi so veliko pridobili tudi naši študentje." Doc. dr. Sebastian Wiederrecht (KAIST, Koreja) pa je dodal: "Delavnica je bila zelo uspešna, saj je združila raznoliko skupino vrhunskih raziskovalcev in ustvarila navdihujoče okolje. Vsi z veseljem pričakujemo novo priložnost za srečanje na Univerzi na Primorskem."

Koper–Leipzig delavnica je še en dokaz, da so mednarodne povezave ključne za napredek na področju matematike in da skupno delo omogoča nastanek novih idej, znanja in raziskovalnih priložnosti.

torek, 19. avgust 2025 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študentke Edit Földvári-Nagy

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom  Phenotyping Scotch pine wood with near-infrared spectroscopy (Fenotipizacija lesa škotske borovnice s pomočjo bližnje-infrardeče spektroskopije) študentke doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku) Edit Földvári-Nagy

Predstavitev bo potekala v sredo, 27. 8. 2025 ob 9.00 v InnoRenew CoE v prostoru Pseudotsuga (Livade 6A, 6310 Izola) in preko MSTeams na povezavi:

https://teams.microsoft.com/v2/

Vljudno vabljeni!

četrtek, 14. avgust 2025 ŠtartUP – športno-družabni začetek študijskega leta 25/26 za vse študente UP

Univerza na Primorskem vabi vse svoje študente – bruce in brucke ter študente vseh stopenj in letnikov – na športno-družabni dogodek ŠtartUP, s katerim skupaj vstopamo v novo študijsko leto.

  • Sobota, 4. oktober 2025
  • 10.00–16.00
  • Obmorski park Žusterna, Koper

Dogodek ponuja priložnost za spoznavanje, povezovanje in druženje. Predstavilo se bo več kot 50 lokalnih društev, zavodov, organizacij in podjetij, ki bodo na stojnicah pripravili zabavne in interaktivne aktivnosti.

Ob registraciji na dan dogodka boste prejeli zbirni karton za žige. Z uspešno opravljenimi aktivnostmi na stojnicah boste zbirali štampiljke – določeno število žigov vam prinese praktično promocijsko darilo.

Lokacija omogoča sproščeno poležavanje na soncu, zato s seboj prinesite piknik odejo ali kopalno brisačo. Za prijavljene udeležence bosta zagotovljena kosilo in kava.

Seznam sodelujočih organizacij se sproti dopolnjuje na uradni podstrani dogodka.

PRIJAVA za študente UP: https://forms.office.com/e/HqUFrEePnV.

_______________________

NA DAN DOGODKA

Ob prihodu se oglasite na registracijskem pultu, kjer boste poskenirali QR kodo. Po izpolnitvi kratkega digitalnega obrazca boste prejeli:

  • začasen tatoo ŠtartUP / OpenUP (ki je vaša akreditacija za dogodek);
  • vsi študenti UP prejmete čisto hudo majico OpenUP (*Pomembno: prevzem majic bo možen kasneje tudi na matični fakulteti);
  • karton za zbiranje žigov z logotipi vseh razstavljalcev.

____________________

TRAJNOSTNO OBARVAN DOGODEK

Ker pri organizaciji podpiramo trajnost, vas vabimo, da s seboj prinesete:

  • steklenico za vodo (flaško ali bidon) za hidracijo ter 
  • posodo za kosilo (v njej si lahko odnesete tudi hrano domov, v kolikor le-ta ostane). 

_____________________

SOCIALNA OMREŽJA

Dogodek spremljajte na družbenih omrežjih pod ključnikom #ŠtartUP2025. Povežite se z nami, delite svoje utrinke in nas označite v svojih objavah!

Facebook

Instagram

LinkedIn

TikTok 

 

torek, 12. avgust 2025 Doc. dr. Tilen Genov sodeluje pri raziskovanju redke vrste kitov okoli Svetega Vincencija in Grenadin

Doc. dr. Tilen Genov z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT je trenutno na Svetem Vincenciju in Grenadinah, kjer sodeluje v mednarodni raziskovalni odpravi, osredotočeni na kite in delfine—zlasti na skrivnostnega pritlikavega kita glavača, eno najslabše poznanih vrst kitov na svetu.

Odpravo vodi izr. prof. dr. Jeremy Kiszka s Florida International University, cilj odprave pa je boljše razumevanje razširjenosti, številčnosti, socialne strukture, ekologije in oglašanja pritlikavega glavača. Ekipa zbira tudi podatke o drugih vrstah, kot so dolgokljuni progasti delfini, pantropski progasti delfini, Fraserjevi delfini in kiti glavači.

Doc. dr. Genov ima pri odpravi pomembno vlogo: upravlja z brezpilotnimi letalniki (droni) za zračno opazovanje in sodeluje pri preučevanju družbene strukture pritlikavih kitov glavačev. Prispeva tudi k splošnemu zbiranju podatkov na terenu. Raziskovalna ekipa uporablja kombinacijo dronov, hidrofonov in foto-identifikacije za preučevanje teh redko opaženih morskih sesalcev.

Raziskava prispeva tako k znanstvenemu razumevanju kot k prihodnjim prizadevanjem za varstvo narave, saj zagotavlja osnovne podatke o še vedno zelo slabo poznani vrsti.

Veselimo se novih ugotovitev raziskovalne skupine, ki bodo prispevale k boljšemu razumevanju teh globokomorskih potapljačev.

petek, 8. avgust 2025 Kako usmerjenost pobočij vpliva na razširjenost klopov na Slavniku?

Raziskovalna ekipa z Oddelka za biodiverziteto v vodstvu izr. prof. Jure Jugovic, z izr. prof. Vladimir Ivović,doc. dr. Anka Kuhelj in asist. Alenka Babič so prvič v Sloveniji preučili vpliv usmerjenosti pobočij na razširjenost klopa Ixodes ricinus na gori Slavnik.  

    

Študija razkriva, da so bile nimfe (druga stopnja razvoja klopov, značilno manjša od odraslih klopov) najštevilčnejše na južnih, toplejših pobočjih pri srednjih nadmorskih višinah, medtem ko je bilo odraslih klopov več na severni strani, kjer so temperature nižje, vlaga višja in vegetacija gostejša. Posebej zanimivo je, da se klopi uspešno širijo tudi v višje lege nad 800 m, kar potrjuje vpliv podnebnih sprememb na njihovo ekologijo️. 

Gre za pomembne ugotovitve, ki ne le razširjajo razumevanje ekologije te vrste, temveč imajo lahko tudi praktične napotke za javno zdravje – še posebej ker območje Slavnika letno obišče več kot 10.000 pohodnikov  

Celoten članek je dostopen tukaj. 

petek, 8. avgust 2025 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študentke Amine Selmanović

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom Chemo-Enzymatic Functionalization of Wood Extractives for Applications in Wood Protection (Kemo-encimatska funkcionalizacija lesnih ekstraktov za uporabo v zaščiti lesa) študentke doktorskega študijskega programa Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (izvedba v angleškem jeziku), Amine Selmanović.

Predstavitev bo potekala v četrtek, 28. 8. 2025 ob 13.00  preko Microsoft Teams na povezavi: https://teams.microsoft.com/l/meetup-join/19%3ameeting_YjhjYTZlOTMtYTRhZS00M2RlLTk0ZjctNjJlOTJiODhhYzlj%40thread.v2/0?context=%7b%22Tid%22%3a%22d417466c-382a-4a6e-9027-42d919759187%22%2c%22Oid%22%3a%2262fee227-218a-448e-b9e8-b30eafdcff55%22%7d

Vljudno vabljeni!

četrtek, 7. avgust 2025 Gekoni med nami: kratek povzetek rezultatov raziskave

Gekoni so globalno razširjena skupina plazilcev, z največjo raznolikostjo v tropskih predelih sveta. Številne vrste so se iz svojih domorodnih okolij, pogosto s pomočjo človeka, razširile na nova območja . Do nedavnega sta bila pri nas znana le dva podatka o pojavljanju gekonov – en za pozidnega gekona (Tarentola mauritanica) v Portorožu in en za turškega gekona (Hemidactylus turcicus) v koprskem pristanišču.

                                                              Turški gekon (Hemidactylus turcicus)

Zlasti v zadnjem desetletju pa smo v Sloveniji zabeležili številne nove podatke o prisotnosti teh kuščarjev. Da bi bolje razumeli obseg njihovega pojavljanja, smo med julijem 2023 in 2025 opravili ciljno terensko delo, hkrati pa smo z vključevanjem širše javnosti zbirali dodatne podatke o pojavljanju gekonov v Sloveniji.

V tem obdobju smo zbrali 158 novih podatkov o pojavljanju gekonov. Večino (130) je prispevala širša javnost iz različnih delov Slovenije. Osemnajst podatkov smo pridobili iz javnih spletnih baz, dodatnih deset pa s ciljnim terenskim delom. Večina opažanj izvira iz Slovenske Istre, predvsem iz okolice Kopra, Škofij in Portoroža. Najpogosteje opažena vrsta je bil pozidni gekon. V poletnih mesecih je bil aktiven predvsem ponoči, v hladnejšem delu leta (vključno z bolj toplimi zimskimi dnevi) pa tudi čez dan. Turški gekon je bil opažen predvsem na obalnem območju, največkrat v Kopru in Portorožu, vendar se pojavlja v precej manjšem številu. Velika večina opazovanj se nanaša na stanovanjske zgradbe oziroma njihovo okolico (npr. terase, podporni zidovi, vrtne lope). Nekaj podatkov je tudi z javnih in poslovnih objektov. Gekoni so se večinoma zadrževali na zunanjih površinah, vendar so jih v hladnejših delih leta pogosto našli tudi v notranjosti zgradb. Pri obeh vrstah so bile opažene tako odrasle živali kot tudi mladiči, kar nakazuje, da se v Sloveniji že uspešno razmnožujeta. 

    
                                                Pozidni gekon (Tarentola mauritanica)

Presenetljivo veliko podatkov smo prejeli tudi iz celinskih delov države, kjer sta se pojavljala pozidni in turški gekon, a tudi egejski goloprstnik (Mediodactylus kotschyi), ki je bil doslej potrjen le enkrat – v severovzhodnem delu države, v okolici Maribora. Podatek je dokumentiran na platformi Bioportal.

     

Čeprav so gekoni v Sredozemlju domorodni, lahko vse tri vrste, ki jih beležimo pri nas, štejemo za vnešene. Njihov prihod je bil omogočen tako s pomočjo človeka kot tudi z naravnim širjenjem iz sosednjih območij, kjer so bile populacije že prej vzpostavljene. Zgovoren primer je pozidni gekon, ki je v Trstu in njegovi okolici množično prisoten že nekaj desetletij. O širjenju s tržaškega območja pričajo največje gostote opažanj na območju Kopra in Miljskega hriba (Ankaran, Hrvatini in Škofije).

    

Vpliv človeka na razširjanje gekonov po Sredozemlju ni nič novega. Znanstvene študije kažejo, da so bili gekoni po tem območju razseljevani že v preteklosti, ponekod celo že v antičnih časih. Populacije so se pogosto med seboj premešale, saj je prihajalo do stalnega priliva posameznikov z različnih delov Sredozemlja. Tujerodne vrste lahko vplivajo na avtohtono floro in favno. Vendar pa gekoni pri nas za zdaj ostajajo omejeni na območja v bližini človekovih bivališč, kjer je biodiverziteta že sicer močno pogojena z urbanizacijo in človekovim vplivom. Zato menimo, da njihov vpliv na domorodne vrste trenutno ni posebej zaskrbljujoč. V prihodnosti pa želimo raziskati, ali bi lahko prisotnost gekonov vplivala na populacije naših domorodnih vrst kuščaric – še posebej, če bi se gekoni začeli širiti tudi v naravna ali polnaravna okolja.

Vsem sodelujočim v raziskavi se iskreno zahvaljujemo za poslane podatke, ki so znatno prispevali k boljšemu poznavanju razširjenosti gekonov v Sloveniji.

Peter Glasnović, Ajda Auersperger, Martina Lužnik

Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

petek, 1. avgust 2025 Na razstavi občanske znanosti predstavljeni projekti UP

V četrtek, 31. julija 2025, je bila na ljubljanskem Krakovskem nasipu  odprta razstava »Odkrivaj, sodeluj, raziskuj – Občanska znanost v Sloveniji«, ki bo na ogled do 31. avgusta 2025. Na voljo bosta tudivodena ogleda – 7. in 21. avgusta.

    

Interaktivna razstava na prostem predstavlja najboljše primere slovenske občanske znanosti in s 30 projekti na 22 plakatih, obiskovalce popelje skozi aktualne raziskovalne projekte, pri katerih lahko sodelujejo vsi prebivalci – ne le znanstveniki.

Občanska znanost je namreč oblika znanstvenega raziskovanja, kjer lahko kot neprofesionalen raziskovalec ali raziskovalka sodeluje vsak, ne glede na starost, izobrazbo ali strokovno znanje. Pomembno je le, da ga/jo ženeta radovednost in želja po prispevanju k znanstvenim raziskavam. Občanska znanost ljudem omogoča, da pri znanstvenih raziskavah aktivno sodelujejo, in sicer se lahko vključujejo na različnih stopnjah raziskovalnega procesa: od načrtovanja raziskav do opazovanja pojavov, zbiranja podatkov, analize rezultatov, sporočanja odkritij svetu itd. S tem postaja znanost bolj vključujoča in odprta za javnost.

Med predstavljenimi projekti je 6 projektov, pri katerih sodeluje UP :

Iskanje tujerodnih ploskih črvov v Sloveniji

Če ste imeli med vrtnarjenjem ali drugimi aktivnostmi bližnje srečanje s ploskimi črvi iz skupine vrtinčarjev, se jih ne dotikajte (privzdigujete jih lahko s pomočjo paličic), zabeležite opažanje (fotografirajte in če je možno, ujemite), najdbo sporočite na:  ploskicrvi@upr.si, preko Facebook skupine “Tujerodni ploski črvi v Sloveniji”, obrazca > TUKAJ ali na stacionarni telefon (05 663 58 07; med delovniki).

Več

STEP CHANGE ‒ Srna

Aplikacija SRNA omogoča beleženje prisotnosti izbranih prostoživečih vrst sesalcev in ptičev v Sloveniji. Poleg tega pa vključuje še slikovni kviz za preverjanje sposobnosti prepoznavanja sesalcev, terenski vodnik za lažje določanje živalskih vrst ter omogoča tudi komunikacijo z raziskovalci. Sodelujete lahko torej tako, da si prenesete aplikacijo in začnete vnašati opazovanja živali, kadar koli jih srečate v naravi, naj bo to med zahtevnim vzponom ali med sprehodom po gozdu!

Več

Razvoj lesnih kompozitov z višjo zaščito pred udarnim hrupom za izboljšanje kakovosti bivanja

Občanski raziskovalci so se udeležili slušnega testa, pri katerem so bili izpostavljeni udarnemu hrupu in vibracijam. Prve ugotovitve kažejo, da lahko ljudje močne udarne zvoke v objektih dejansko zaznajo tudi kot vibracije, zaradi česar so ti zvoki tudi bolj moteči. Na osnovi teh ugotovitev bo možno izboljšati akustično udobje bivalnega okolja. Sodelujete lahko tako, da se prijavite na preizkus in podate svoje vtise.

Več

Servitski samostan ‒ stara porodnišnica v Kopru

Današnji prebivalci istrsko-kraške regije poznajo Servitski samostan v Kopru kot staro porodnišnico in pediatrijo (med 1946 in 1997). Ljudje, povezani s stavbo – nekdanji zaposleni, porodnice, tam rojeni – lahko svoje spomine nanjo beležite v spominski knjigi. Sprva v papirnato, od leta 2024 pa tudi v spletno spominsko knjigo.

Več

Iščemo pomladanske jegliče

Ste vedeli, da imajo pomladanski jegliči dva tipa cvetov in se lahko razmnožujejo le, če se pelod iz enega tipa cveta prenese na pestič drugega? V naravi naj bi bilo razmerje obeh cvetov približno enako, vendar je evropska raziskava v sodelovanju z občanskimi raziskovalci pokazala, da je to razmerje ponekod porušeno, kar lahko vodi v lokalno ogroženost te rastline.

Fotografirajte cvetove pomladanskih jegličev v naravi in fotografije delite na: https://nurmenukk.ee/sl

Več

 

Razstavo je pripravila Mreža občanske znanosti, ki združuje posameznike in ustanove, ki vodijo različne projekte, pripravljajo dogodke, delijo znanje ali nudijo prostor za raziskovanje. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani (CTK) je leta 2023 vzpostavila spletno stran citizenscience.si, kjer je na voljo izbor najboljših slovenskih projektov občanske znanosti. Danes povezuje mreža že več kot 60 partnerjev.