Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

četrtek, 13. november 2025 Vabilo na otvoritev razstave: Od matematičnih izračunov in programskih algoritmov do likovne podobe

Ali veste, da lahko s pomočjo ustreznega znanja matematike in informacijske tehnologije narišete sliko? Ja, prav ste prebrali. Informacijska tehnologija nudi številne ustvarjalne možnosti. Ob podpori programskih algoritmov, ki jih uporabnik oplemeniti z matematičnimi izračuni, lahko nastane edinstvena likovna podoba.

Na Univerzi na Primorskem bomo v ponedeljek, 17. novembra 2025, ob 12. uri odprli razstavo računalniško generiranih del, ki jih avtor Bogdan Soban predstavlja v okviru osebnega projekta “Odsevi časa”, ki jo poklanja Evropski prestolnici kulture.

Z geslom »Približajmo umetnost ljudem, umetnost je za vse, ne samo za izbrance« in spremljajočim predavanjem za študente, zaposlene in vso zainteresirano javnost želi umetnik prikazati poseben, nekonvecionalen pristop pri ustvarjanju slik. Predavanje bo potekalo v slovenskem jeziku v avli Armerije po odprtju razstave.

Razstava bo na ogled v avli palače Armerija Univerze na Primorskem na Titovem trgu 4 v Kopru vsak delovni dan med 8.00 in 16.00 do četrtka, 4. decembra 2025.

O avtorju: BOGDAN SOBAN

Bogdan Soban (1949), diplomirani inženir strojništva, se je po diplomi preusmeril na področje informatike. Kot dober poznavalec računalništva in programiranja je v prostem času začel razvijati projekt z namenom raziskave ustvarjalnih možnosti računalnika. Razvil je vrsto računalniških programov, ki na osnovi matematičnih algoritmov ustvarjajo abstraktne likovne podobe na zaslonu. Svoj projekt pogosto predstavlja v obliki likovnih razstav, projekcij, predavanj in delavnic ter v okviru mednarodnih konferenc in on-line predstavitev na spletu. Bogdan Soban je z Univerzo na Primorskem in njenimi članicami že sodeloval:  leta 2018 s predavanjem v okviru niza Izletov v matematično vesolje na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, leta 2021 s samostojno razstavo matematične umetnosti na Evropskem matematičnem kongresu, ki je pod okriljem Univerze na Primorskem potekal v Portorožu, ter letos avgusta v dobrodelnem projektu »Razglednice srčnosti« z dr. Danijelo Horvat Samardžija s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

O razstavi: ODSEVI ČASA

Čeprav matematika velja za dokaj neznan pristop v umetnosti, pa ima posebnosti, ki jo ločijo od bolj konvencionalnih načinov ustvarjanja. Eden od teh je ustvarjanje s pomočjo računalniških programov. “Takšne slike bi težko naslikali ročno, zato si pri ustvarjanju pomagamo z različno programsko opremo. Prvi pogoj, da slika velja za matematično umetnost, je torej, da je v programsko opremo  vgrajenih čim več matematičnih zakonitosti. Poleg tega mora slika že po videzu dajati občutek, da je matematičnega porekla, ne nazadnje pa morajo dela tudi ustrezati osnovnim konceptom likovne umetnosti po skladnosti barv, kompozicije in strukture,” je pojasnil Soban.*

Avtor razstavo poklanja Evropski prestolnici kulture.

(*iz prispevka MŠ, objavljenega v Primorskih novicah)

O predavanju: GENERATIVE ART – KAKO RAČUNALNIK USTVARI LIKOVNO DELO
Trajanje: predvidoma 12.15 – 13.00
Lokacija: avla palače Armerija Univerze na Primorskem

Avtor Bogdan Soban, ki že štiri desetletja raziskuje ustvarjalne možnosti informacijske tehnologije na področju likovne umetnosti, bo predstavil svoj projekt, za katerega je programsko opremo razvil sam z uporabo programskega jezika VISUAL BASIC. Ob podpori programskih algoritmov oplemenitenih z matematičnimi izračuni, njegovi programi ustvarjajo vedno nove in neponovljive likovne podobe.

V prvem delu bo predstavil nekaj metodoloških pristopov, kot so algoritemski pristop, potovanje v tretjo dimenzijo slike, uporaba drobnih geometrijskih elementov, deformacijski algoritmi, risanje simetričnih oblik, princip tavajoče točke, eksperiment s figuraliko in drugo. Vse predstavitve bodo potekale v živo pred gledalci.

V nadaljevanju se bo osredotočil na podrobnejšo predstavitev algoritemske pristopa, kjer bodo prisotni imeli priložnost videti, kako enostavne formule ostvarjajo kompleksne likovne podobe v različnih koordinatnih ravninah (kartezični, polarni in kompleksni) in nekaj njegovih inovativnih rešitev.

Predavanje bo razumljivo ne le informatikom in matematikom, ampak vsem, ki se še spomnijo srednješolske matematike.

četrtek, 13. november 2025 Dan občanske znanosti 2025 v Novi Gorici

UP se je tudi letos aktivno vključila v dogodek Dan občanske znanosti 2025, ki je potekal v Novi Gorici. Namen dogodka v organizaciji Mreže občanske znanosti v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, je bil spodbujanje sodelovanja med raziskovalci in širšo javnostjo ter predstavitev projektov, v katere so vključeni prostovoljci, ljubiteljski raziskovalci in druge zainteresirane skupine.

Na dogodku sta sodelovali doc. dr. Ana Slavec in izr. prof. dr. Živa Fišer, ki sta predstavili pester nabor raziskovalnih projektov UP FAMNIT, UP IAM, UP InnoRenew ter UP FHŠ z močnim vključevanjem državljanov.

V prvem delu predstavitve je doc. dr. Slavec izpostavila šest primerov sodelovanja med znanstveniki in javnostjo, in sicer:

  • SERVITSKI SAMOSTAN – STARA PORODNIŠNICA V KOPRU,
  • ZAŠČITA BRONASTIH SPOMENIKOV V SPREMENLJIVEM OKOLJU,
  • RAZVOJ LESENIH KOMPOZITOV Z VIŠJO ZAŠČITO PRED UDARNIM HRUPOM,
  • MODEL ZA VKLJUČEVANJE DRŽAVLJANOV V TRAJNOSTNE IN ZDRAVE DOMOVE,
  • VKLJUČEVANJE OBČANOV V OBLIKOVANJE DIGITALNEGA DVOJČKA ZA NEPREMIČNINO,
  • SRNA: APLIKACIJA ZA MONITORING PROSTOŽIVEČIH ŽIVALI.

Izr. prof. dr. Fišer je predstavila projekte, ki vključujejo širšo javnost v raziskovanje narave:

  • ISKANJE TUJERODNIH PLOSKIH ČRVOV V SLOVENIJI,
  • IŠČEMO POMLADANSKE JEGLIČE.

Prispevek UP je predstavil načine, kako lahko vključevanje državljanov podpira raziskovalno delo in prispeva k boljšemu razumevanju družbenih in okoljskih vprašanj.

Dogodek je potekal v okviru Meseca znanosti 2025, ki ga financira Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Več o občanski znanosti na UP in posameznih projektih lahko preberete tukaj.



sreda, 12. november 2025 Čajanka s psihologi: Filmski popoldan o razbijanju tišine nasilja v družini

Za nami je še ena uspešno izvedena Čajanka s psihologi, tokrat v nekoliko drugačni obliki – kot filmski popoldan. Ogledali smo si etnografski dokumentarni film “Chocolates & Roses: Breaking the Silence about Domestic Violence in the Philippines”, ki skozi osebne zgodbe žensk iz različnih družbenih okolij odstira resničnost nasilja v družini ter raziskuje, kako družbene norme, stigma in pravni sistemi vplivajo na duševno zdravje in samomorilno vedenje preživelih.

Film je ustvarila naša gostja, prof. dr. Erminia Colucci – psihologinja, raziskovalka, filmska ustvarjalka in aktivistka, ki kot profesorica vizualne psihologije ter kulturnega in globalnega duševnega zdravja deluje na Middlesex University v Londonu. Njeno delo povezuje umetnost, vizualno pripovedovanje in psihologijo, s posebnim poudarkom na kulturnih vidikih duševnega zdravja, preprečevanju samomorilnosti, človekovih pravicah, socialni pravičnosti in vključevanju oseb z izkušnjo duševnih stisk.

Film ne govori le o bolečini in izzivih, temveč prinaša tudi zgodbo o moči in odpornosti – o ženskah in skupnostih, ki s pogumom, povezovanjem in vztrajnostjo lomijo tišino ter ustvarjajo poti do okrevanja.


sreda, 12. november 2025 Dr. Alan Said z Univerze v Göteborgu o okoljskem vplivu priporočilnih sistemov

V ponedeljek, 10. novembra 2025, je v okviru Ponedeljkovega seminarja računalništva in informatike gostoval dr. Alan Said, izredni profesor na Univerzi v Göteborgu.

V predavanju z naslovom “The Environmental Cost of Recommender Systems“ je predstavil rezultate raziskave, predstavljene na konferenci ACM RecSys 2024, v kateri so analizirali 79 raziskovalnih člankov s področja priporočilnih sistemov, objavljenih med letoma 2013 in 2023. Ugotovili so, da priporočilni sistemi, ki temeljijo na globokem učenju, v povprečju povzročajo 42-krat več izpustov CO₂-ekvivalentov kot tradicionalni pristopi.

Dr. Said je opozoril na pomen trajnostnih praks in večje ozaveščenosti o okoljskih vplivih v raziskavah s področja umetne inteligence.

Dr. Saidu se zahvaljujemo za navdihujoče predavanje ter vse udeležence vabimo k spremljanju prihodnjih seminarjev v seriji: https://www.famnit.upr.si/sl/ponedeljkov-seminar-rin/latest


torek, 11. november 2025 UP obeležila prvi dan znanosti z Galerijo Zoisovih nagrajencev UP

V letu 2025 prvič obeležujemo praznik, dan slovenske znanosti, ki ga je Vlada RS potrdila v marcu 2025 in bo praznovan vsako leto 10. novembra. UP je za obeležitev prvega praznika, pomembnega dneva na nacionalni ravni, ki kaže na spoštovanja znanja kot ene temeljnih vrednot slovenske družbe izbrala postavitev in odprtje Galerije prejemnic in prejemnikov Zoisovih nagrad ali priznanj ter priznanja Ambasador znanosti, zaposlenih na UP.

Znanje je ključno za razvoj družbe in države, vendar znanstvenoraziskovalni in inovacijski dosežki v širši javnosti niso dovolj prepoznani, zato je z namenom večje prepoznavnosti pobudo za praznik podala ugleda znanstvena skupnost – Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Rektorska konferenca RS, Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Inženirska akademija Slovenije in Slovenska medicinska akademija na podlagi predloga Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti.

Datum, 10. november, je bil izbran, ker je povezan z Žigo Zoisom - slovenskim razsvetljencem, gospodarstvenikom, pisateljem in mecenom, obenem pa je Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Prav po Žigi Zoisu pa se imenujejo najvišje nacionalne nagrade na področju znanosti – na predvečer, so tako Zoisove kot Puhove nagrade ter priznanja podelili v Gallusovi dvorani. Med prejemniki sta bila dva zaposlena UP – dr. Tomaž Pisanski za življenjsko delo in dr. Urban Bren za posebne dosežke (več).

UP je od obstoja ponosna na redno pridobivane nagrade, zato je bilo skorajda nujno, da prvi praznik obeleži tako, da se nagrajenke in nagrajence tudi izpostavi. Odprtje z nagovori in slavnostnim prerezom traku s strani prof. dr. Klavdije Kutnar, rektorice UP in prof. dr. Štefka Miklaviča, prorektorja za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo UP, je bilo tako poklon vsem, ki smo jim do sedaj že čestitali in jih ponosno navajali kot zaposlene UP, ki so prejeli ta izjemna priznanja. Galerija je umeščena v knjižnico – simbolično zakladnico znanja in znanosti. Na ta način bodo lahko nagrajence videli tudi bodoči potencialni znanstveniki – univerzitetni študenti, v navdih pa bo tudi kolegicam in kolegom. Ob odprtju je v galeriji 19 portretov, na UP pa ob tako spodbudni znanstveni odličnosti, vsi verjamemo, da jih bo vsako leto še več – za sedaj pa čestitamo vsem nagrajenkam in nagrajencem.

V galeriji so ob odprtju predstavljeni:

  • Dr. Dragan Marušič  (Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske znanstvene dosežke na področju teorije grafov in algebre), 2002
  • Dr. Maja Čemažar (Prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke na področju eksperimentalne onkologije), 2006
  • Dr. Štefan Bojnec (Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke na področju ekonomije),  2008
  • Dr. Štefko Miklavič (Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke v matematiki), 2012
  • Dr. Dušanka Janežič (Prejemnica Zoisove nagrade za pomembne znanstvene dosežke v matematiki in naravoslovju), 2013
  • Dr. Tomaž Pisanski (Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke pri znanstveno-raziskovalnem delu na področju diskretne matematike in njenih uporab), 2015
  • Dr. Sara Dolničar (Prejemnica Priznanja Ambasador znanosti za pomembne dosežke pri promociji in razvoju slovenske znanstvene in razvojne dejavnosti v tujini), 2016
  • Dr. Martin Milanič (Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke na področju diskretne matematike), 2017
  • Dr. Andreja Kutnar (Prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne znanstvene dosežke na področju lesarstva), 2018
  • Dr. Enes Pasalic (Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju kriptografije), 2019
  • Dr. Lara Lusa (Prejemnica Zoisovega priznanja za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike), 2020
  • Dr. Vita Poštuvan (Prejemnica Zoisovega priznanja za znanstvene dosežke na področju suicidiologije in duševnega zdravja), 2021
  • Dr. István Kovács (Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju algebraične teorije grafov), 2021
  • Dr. Bojan Kuzma (Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju linearne algebre), 2022
  • Dr. Igor Klep (Prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe), 2024
  • Dr. Tomaž Grušovnik (Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali), 2024
  • Dr. Vito Vitrih (Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju numerične matematike), 2024
  • Dr. Urban Bren (Prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij), 2025
  • Dr. Tomaž Pisanski (Prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju diskretne matematike), 2025

Opisi nagrad z utemeljitvami so na voljo na povezavi.






 

torek, 11. november 2025 Krepitev mednarodnega sodelovanja: gostovanje dr. Carolline Zatta Fieker na UP FAMNIT

Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT je konec oktobra gostil dr. Carolline Zatta Fieker, raziskovalko National Institute of Pantanal Research (INPP) ter članico laboratorija Computational Bioacoustics Research Unit (Co.BRA), ki deluje v okviru Federal University of Mato Grosso (UFMT), Cuiabá, Brazilija. Obisk je potekal v okviru programa Erasmus+, shema KA171, ki omogoča mobilnosti in krepitev sodelovanja med partnerskimi institucijami zunaj EU.

Dr. Zatta Fieker je raziskovalka, katere delo zajema ekologijo, ornitologijo, ekologijo požarov in bioakustiko vretenčarjev. Na FAMNIT je izvedla dve predavanji, v katerih je predstavila sodobne raziskovalne pristope k preučevanju biodiverzitete ter svoje izkušnje iz enega biotsko najbogatejših območij na svetu – brazilskega Pantanala. S predavanji je poskrbela za vpogled v ta nam precej drugačen svet, vključno z izzivi in zanimivostmi s katerimi se soočajo raziskovalci tega območja.

V prvem predavanju, z naslovom Listening to Wildlife: Biodiversity Assessment with Passive Acoustic Monitoring, je dr. Zatta Fieker predstavila pasivni akustični monitoring (PAM) kot inovativno orodje za raziskovanje biodiverzitete. Na podlagi svojih raziskav v Pantanalu je prikazala praktične primere uporabe te metode ter izpostavila napredek na področju akustične tehnologije in analitskih pristopov. Predavanje je poudarilo naraščajoč pomen bioakustike v ekologiji in naravovarstvu.

V naslednjem predavanju: The Pantanal: Ecological Overview and Wildlife Monitoring Approaches pa je dr. Fieker podrobneje predstavila Pantanal – največje tropsko mokrišče na svetu, znano po izjemni biotski pestrosti in sezonskih poplavah, ki oblikujejo tamkajšnje habitate. Udeležencem je približala posebnosti tega ekosistema ter metode, ki so v takšnem okolju ključne za raziskovanje prostoživečih živali, med drugim uporabo dronov, bioakustiko in kamere pasti.

Dodajamo nekaj utrinkov iz predavanj, s katerimi je Dr. Zatta Fieker navdušila tako študente, kot tudi zaposlene na oddelku. Predavateljici se zahvaljujemo za uspešno izvedbo in upamo na podobna sodelovanja tudi v prihodnje.






ponedeljek, 10. november 2025 Zagovor doktorske disertacije Marka Grguroviča

Marko Grgurovič, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Optimization and graphs: efficiency of some algorithms in theory and practice (Optimizacija in grafi: učinkovitost nekaterih algoritmov v teoriji in praksi), pod mentorstvom prof. dr. Andreja Brodnika in somentorstvom izr. prof. dr. Roka Požarja.

Zagovor bo potekal v ponedeljek, 8. 12. 2025 ob 13.00 uri v predavalnici Famnit-VP3.

Doktorska disertacija je javnosti na vpogled v knjižnici UP.

Vljudno vabljeni!

 

ponedeljek, 10. november 2025 Podeljene Zoisove nagrade

V nedeljo, 9. novembra 2025, na predvečer prvega obeleževanja novega slovenskega praznika, dneva znanosti, so bile na slavnostnem dogodku v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podeljene letošnje Zoisove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti v RS ter Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade na področju izumov, tehnoloških in netehnoloških razvojnih dosežkov in uporabo znanstvenih izsledkov z vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. Prejmejo jih raziskovalci in inovatorji, ki so s svojimi dosežki trajno prispevali k razvoju znanstvenoraziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Med letošnjimi prejemniki Zoisove nagrade sta dva nagrajenca zaposlena na Univerzi na Primorskem. Razglasitev je potekala že oktobra, na dogodku Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki nagrade tudi podeljuje. Dr. Tomaž Pisanski je kot prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo, dr. Urban Bren pa Zoisovega priznanja za posebne dosežke. Obema ob prejetih nagradah iskreno čestitamo.

Nagrada, ki je ime dobila po slovenskem raziskovalcu Žigi Zoisu, se v Sloveniji podeljuje od leta 1998 vsem  izjemnim raziskovalcem, ki so s svojimi deli trajno zaznamovali znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost v Republiki Sloveniji in pomembno prispevali k njenemu razvoju.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju diskretne matematike prejme prof. dr. Tomaž Pisanski (UP FAMNIT, UP IAM, IMFM)

Prof. dr. Tomaž Pisanski je priznani raziskovalec diskretne matematike, področja, ki preučuje diskretne strukture, kot so cela števila, grafi in trditve v logiki, ki se ne spreminjajo zvezno, ampak lahko zavzamejo samo posamezne vrednosti. S postavitvijo in razvojem svetovno znane slovenske šole diskretne matematike je pomembno vplival na razvoj tega področja. Med drugim je na Inštitutu za matematiko, fiziko in mehaniko ustanovil in vodil Oddelek za teoretično računalništvo, sodeloval pri ustanovitvi Univerze na Primorskem, ustanovil in sourejal tri znanstvene revije, tudi vodilno slovensko revijo Ars Mathematica Contemporanea, ter ustanovil Slovensko društvo za diskretno in uporabno matematiko. Organiziral je več mednarodnih znanstvenih srečanj in tudi predsedoval organizacijskemu odboru 8. Evropskega kongresa matematike v Portorožu. V zgodovini matematike je raziskoval Jurija Vego in Iva Laha.

 

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij prejme prof. dr. Urban Bren (UM FKKT, UP FAMNIT, IOS)

Prof. dr. Urban Bren z računalniškimi simulacijami raziskuje, kako različne kemikalije vplivajo na zdravje ljudi, in razvija nove, selektivnejše diagnostične metode. Prvi je pokazal, da kemijska reaktivnost snovi dobro napove, ali so te lahko rakotvorne. Ukvarja se tudi z iskanjem naravnih spojin, ki bi zavirale nastanek raka – dolgoročni cilj je razvoj prehranskih dopolnil, ki bi pomagala pri preprečevanju te bolezni. Preučuje še vpliv mikrovalovnega sevanja na možnost razvoja raka ali nevroloških bolezni. S sodobnimi računalniškimi orodji načrtuje tudi nove zdravilne učinkovine, kot so učinkovitejša protivirusna zdravila in varnejša protibolečinska sredstva.

 

 

 


Foto: Matjaž Tavčar za MVZI






 

ponedeljek, 10. november 2025 Vabimo vas na prvi letošnji Biološki večer: Vpliv požarov na floro zaraščajočega se Krasa

Prvi letošnji večer z naslovom Vpliv požarov na floro zaraščajočega se Krasa,

bo izvedla Eva Ilič, UP FAMNIT, v sredo, 19. novembra 2025, ob 19.00 uri prek zoom povezave. 

O predavanju:

Resda je tu jesen in z njo konec floristične sezone, nas pa to ne ovira, da se ne bi podali na botanični sprehod po kraških požariščih – skozi pripoved in slike. V tem letu sva s sodelavko popisovali rastlinstvo na požariščih ter v nepogoreli okolici. 

Na predavanju bom podala nekaj opažanj o tem:

  • kako so požari v letih 2022 in 2024 vplivali na rastlinstvo na Goriškem in Brestoviškem krasu;
  • ali lahko računamo na spontane požare kot dejavnik ohranjanja travniških površin na Krasu; in
  • ali je kaj drugače, če se obnove travišč lotimo načrtno z ukrepom krčitve lesnate zarasti ter setve travniških vrst?

Predvsem se bomo spoznavali z vstami, ki se pojavljajo na zaraščajočem se Krasu, požariščih in še ohranjenih suhih kraških travnikih združbe Scorzoneretalia villosae. Skratka, kot bi bili na botaničnem terenu.

O PREDAVATELJICI:

Eva je diplomirala iz biologije na Univerzi v Ljubljani, sedaj pa študij nadaljuje v smeri bi- ološkega izobraževanja. Veselita jo delo z rastlinami (zlasti fitocenologija) ter delo z ljudmi. Že vrsto let deluje v mentorski vlogi na študentskih taborih - (so)vodi botanične skupine v Sloveniji in po Balkanu. Veseli jo tudi priprava in vodenje botanično obarvanih izletov za skupine različnih starosti in zanimanj. Kot prostovoljka  IVY sodeluje pri projektu Kras4us na FAMNIT-u, pomaga pri nabiranju semen v okviru projekta transPlant za Škocjanske jame, sodelovala pa je tudi pri popisih mokrotnih travnikov na študentskem projektu RSF Glince. Kadar koli se ponudi priložnost, se ob izkušenejših botanikih ali v družbi sovrstnikov izpopolnjuje v botan- iki. V prostem času najraje zahaja v naravo peš ali na kolesu. (in se spotoma trudi nekoliko manj botanizirati, da celo osvoji kak gorski vrh!).

četrtek, 6. november 2025 Evropski svet za inovacije (EIC) izpostavil dosežke dr. Anne Sandak v programu za ženske na vodilnih položajih (EIC Women Leadership)

Prejemnica projekta EIC Iskalec (Pathfinder), raziskovalka in vodja raziskovalne skupine za materiale v InnoRenew CoE, UP IAM, udeleženka sedme skupine EIC programa za ženske na vodilnih položajih in še veliko več. Evropski svet za inovacije (EIC) v poglobljenem intervjuju izpostavlja dosežke dr. Anne Sandak, med katerimi izstopata predvsem projekta ARCHI-SKIN in REMEDY.

EIC, pot dr. Anne Sandak v sedmi skupini programa EIC za ženske na vodilnih položajih opisuje kot primer, kako lahko samozavest in razvite komunikacijske spretnosti okrepijo znanstveni vpliv ter pripomorejo znanstvenim raziskavam, da zapustijo laboratorij in zaživijo v resničnem svetu.

Program, ki se je začel kot pilotni program leta 2021, je doslej usposobil več kot 300 raziskovalk in podjetnic. Sedma skupina programa, v katerem je bila vključena tudi  dr. Sandak, se je tri mesece osredotočala na pridobivanju podjetniških veščin, usmerjenih v ustanavljanje in razvoj podjetij. Učinki pa so bili takojšnji, saj je bil malo po zaključku programa, projekt ARCHI-SKIN, financiran s strani Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) in izbran tudi za kampanjo Science4EU ter tako dobil priložnost, da se predstavi širši javnosti.

Pri tem je dr. Sandak v intervjuju poudarila: »Možnost sodelovanja z izkušenimi mentorji, navdihujočimi vzornicami in so-udeleženkami mi je dala praktična orodja za vodenje, večjo samozavest in boljše razumevanje, kako krmariti skozi kompleksnost inovacij, prenosa tehnologij in poslovnih strategij. Zdaj se počutim bolj pripravljeno, da učinkovito vodim svojo ekipo in naš projekt usmerim k dolgoročnim ciljem.«

Že pred pričetkom programa je ekipa dr. Sandak pridobila sredstva programa EIC Iskalec (Pathfinder)  za projekt REMEDY. Ta prvi Iskalec (Pathfinder) projekt v Sloveniji, ki ga vodi ženska koordinatorica, je dr. Sandak zaznamoval, kot prvo raziskovalko v Sloveniji, ki je za projekt prejela sredstva tako s strani Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), kot tudi Evropskega sveta za inovacije (EIC). Pri tem za EIC dodaja, da ji je ravno EIC program za ženske na vodilnih položajih, spremenil pogled na inovacije in podjetništvo. Nadaljuje: »Svoji ekipi že prenašam orodja in znanja, ki sem jih pridobila. Skupaj se sedaj bolj zavedamo svojih skupnih sposobnosti, prednosti in potenciala, da naše raziskave prenesemo v resničen svet. Program mi je pomagal bolje razumeti podjetniški način razmišljanja in strateške korake, potrebne za prehod iz znanstvenega odkritja v tržno uporabo.«

Močno vpeta v akademsko okolje in usmerjena v prihodnost, dr. Sandak še naprej uspešno vodi svojo ekipo k novim ciljem. Na tej poti pa jo poleg znanosti spremljata tudi vizija, voditeljstvo in pogum za inovacije.

Vabljeni k branju celotnega intervjuja.

torek, 4. november 2025 Preizkusno predavanje Zijada Adembegović Hujdurović

Zijada Adembegović Hujdurović bo imela v sredo, 5. 11. 2025 ob 10:00, preizkusno predavanje za prvo izvolitev v naziv visokošolska učiteljica – predavateljica za področje »Grajeno okolje«.

Predavanje z naslovom »REED Principles in Creating Sustainable and Dynamic Working Environment Case Study – Furniture for Presidents Office« bo potekalo v prostorih InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola.

Vljudno vabljeni k udeležbi.

torek, 4. november 2025 Preizkusno predavanje Aarne Johannes Niemelä

Aarne Johannes Niemelä bo imel v sredo, 5. 11. 2025 ob 11:00, preizkusno predavanje za prvo izvolitev v naziv visokošolski učitelj – višji predavatelj za področje »Grajeno okolje«.

Predavanje z naslovom »Parenzana: Adding a Missing Piece of the “Trail of Health and Friendship” -and more?« bo potekalo v prostorih InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola.

Vljudno vabljeni k udeležbi.

torek, 4. november 2025 Preizkusno predavanje mag. Eva Prelovšek Niemelä

mag. Eva Prelovšek Niemelä bo imela v sredo, 5. 11. 2025 ob 12:00, preizkusno predavanje za prvo izvolitev v naziv visokošolska učiteljica – višja predavateljica za področje »Grajeno okolje«.

Predavanje z naslovom »Renovation of Servite Monastery« bo potekalo v prostorih InnoRenew CoE, Livade 6a, 6310 Izola.

Vljudno vabljeni k udeležbi.

ponedeljek, 3. november 2025 Predstavitev projektov RAČek, B-RIN in MARiNKA na 2. letni konferenci projekta KATARINA

V četrtek, 16. oktobra 2025, je na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani potekala 2. letna konferenca projekta KATARINA. Dogodek je bil posvečen predstavitvi dela in dosežkov desetih sodelujočih srednjih šol, ki inovativne učne scenarije RIN preizkušajo že z drugo generacijo dijakov.

    

Na konferenci je sodelovala tudi prof. dr. Sonja Čotar Konrad, ki je predstavila aktualno dogajanje na projektih RAČek, B-RIN in MARiNKA. V svoji predstavitvi je izpostavila aktualno dogajanje na projektih, ki potekajo pod okriljem Univerze na Primorskem in pomenijo v sodelovanju s skupaj skoraj 30timi VIZi spodbujanje napredka pri razvoju računalniškega mišljenja ter vključevanja temeljnih vsebin RIN od vrtca do konca osnovne šole.

   

Dogodek je ponudil tudi zanimivi vabljeni predavanji tujih strokovnjakov, ki sta obravnavali teme poučevanja umetne inteligence ter različne pristope k poučevanju RIN vsebin z vidika vključevanja raznolikih potreb dijakov. Konferenca KATARINA pomeni pomembno mreženje med Eksperimentalnimi in Razvojno raziskovalnimi projekti, ki potekajo pod okriljem Ministrstva z vzgojo in izobraževanje že od septembra 2023 in  se je znova izkazala kot pomemben prostor za izmenjavo idej, izkušenj in dobrih praks med učitelji, raziskovalci in razvijalci sodobnih učnih pristopov na področju računalništva in informatike. 

Več informacij: https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/konferenca-katarina