Novice - Arhiv
| 2024 | 2023 | 2022 | 2021 | 2020 | 2019 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2013 | 2012 | 2011 | 2010 | 2009 |
| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 |
petek, 29. marec 2024 2-letna podoktorska pozicija na področju strukturne in algoritmične teorije grafov
Oddelka za matematiko Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem, in Inštituta Andrej Marušič (IAM) Univerze na Primorskem, iščeta vrhunskega raziskovalca na začetku kariere za podoktorsko mesto na področju strukturne in algoritmične teorije grafov, v povezavi z raziskovalnim projektom prof. dr. Martina Milaniča "Onkraj redkosti: razredi grafov and širinski parametri", ki ga financira ARIS.
Teorija redkih grafov Nešetřila in Ossone de Mendeza je zelo aktivna in hitro razvijajoča se tema v kombinatoriki in teoriji grafov z aplikacijami na številnih področjih, vključno z algoritmično teorijo grafov, teorijo kompleksnosti in testiranjem lastnosti. Nedavno se je strukturna in algoritmična teorija grafov osredotočila na razširitev teorije redkih grafov na goste razrede grafov. Cilj predlaganega projekta je uvesti nove načine in metode za dosego tega cilja. To bo potekalo v okviru naslednjih dveh med seboj povezanih raziskovalnih smeri:
- prvič, z napredovanjem nedavno nastajajoče in hitro razvijajoče se teorije širinskih in globinskih parametrov grafov prek splošnega okvira, ki temelji na merah grafov in poglobljeni analizi znanih in novih parametrov grafov;
- drugič, z razvojem biparametrične teorije hereditarnih razredov grafov, v katerih je nek parameter omejen s funkcijo drugega, s ciljem identificirati netrivialne strukturne in algoritmične posledice.
Predlagan pristop bo vodil do boljšega razumevanja meja učinkovite rešljivosti problema največje neodvisne množice in več drugih praktično pomembnih optimizacijskih problemov na grafih.
Izbrani kandidat bo član Oddelkov za matematiko UP FAMNIT in UP IAM in bo delal pod vodstvom prof. dr. Martina Milaniča.
POGOJI:
- Delovno mesto je na voljo za dve leti.
- Kandidati morajo imeti (ali pričakovati, da bodo kmalu pridobili) doktorat iz matematike, računalništva ali sorodnega področja in izkazati odličnost na področju diskretne matematike ali teoretičnega računalništva. K prijavi vabimo kandidate, ki so doktorirali pred kratkim ali bodo to storili do naslednjega septembra.
- Zahteva se ustrezno strokovno znanje na področju strukturne in algoritmične teorije grafov, vključno s solidnim poznavanjem različnih vidikov teorije grafov, algoritmov in teorije računske zahtevnosti.
- Delovno mesto bo zahtevalo poučevanje največ dveh predmetov na leto, v okviru študijskih programov Matematike oz. Računalništva in informatike na UP FAMNIT (odvisno od kandidatovega znanja in izkušenj).
- Podoktorski raziskovalec bo imel dostop do določenega zneska financiranja za potovanja, konference in raziskovalne goste.
- Nadomestilo je določeno glede na akademski naziv po slovenski zakonodaji, ki ureja visoko šolstvo, in bo predvidoma znašalo okoli 1680 EUR / mesec po obdavčitvi. Ta znesek se po prvih 6 mesecih (če je pridobljen status davčnega rezidenta) lahko poveča na približno 1780 EUR / mesec.
ROK IN POSTOPEK PRIJAVE:
Prijave bodo obravnavane do zapolnitve delovnega mesta, s pričetkom 15. aprila 2024.
Datum začetka zaposlitve je prilagodljiv, vendar po možnosti najkasneje do oktobra 2024.
Za prijavo pošljite naslednje dokumente v elektronski obliki na naslov razpisi@famnit.upr.si z besedilom »Univerza na Primorskem Postdok 2024« v polju Zadeva:
- Življenjepis,
- Seznam znanstvenih objav,
- Opis raziskovalnih interesov,
- Kopije največ treh nedavnih člankov ali prednatisov,
- Imena in e-poštne naslove dveh ali treh oseb, na katere se lahko obrne za referenco (in so se strinjale, da se z njimi vzpostavi stik).
Neuradna vprašanja lahko naslovite na prof. dr. Martina Milaniča (martin.milanic@upr.si).
petek, 29. marec 2024 RAZPIS UNIVERZE NA PRIMORSKEM ZA VPIS V MAGISTRSKE IN DOKTORSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME V ŠTUDIJSKEM LETU 2024/2025
Dne, 28. 3. 2024 UP objavlja razpis za vpis v magistrske študijske programe in razpis za vpis v doktorske študijske programe v študijskem letu 2024/2025.
Za vpis v 1. letnike je za državljane RS in državljane članic EU razpisanih 1.087 mest na 35 študijskih programih, od tega 932 mest za redni in 155 mest za izredni študij. Za Slovence brez slovenskega državljanstva je razpisanih 50 vpisnih mest, za državljane držav nečlanic EU, ki prihajajo iz držav Zahodnega Balkana, s katerimi ima RS sklenjene bilateralne sporazume na področju izobraževanja, 150 vpisnih mest, za državljane ostalih držav, nečlanic EU, pa 72 mest. Za kandidate za vzporedni študij je razpisanih 56 prostih mest.
UP je na magistrski stopnji 6 študijskih programov razpisala tudi v angleškem jeziku:
- Matematične znanosti (UP FAMNIT),
- Podatkovna znanost (UP FAMNIT),
- Trajnostno grajeno okolje (UP FAMNIT),
- Ekonomija in finance,
- Management,
- Politologija - mednarodni odnosi in gospodarska diplomacija ter Trajnostno grajeno okolje.
Za doktorske študijske programe pa je za vpis v 1. letnike razpisanih 181 vpisnih mest za izredni študij na 17 študijskih programih, od tega izvedba 6 tudi v angleškem jeziku:
- Matematične znanosti (UP FAMNIT),
- Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja (UP FAMNIT),
- Računalništvo in informatika (UP FAMNIT),
- Suicidologija in duševno zdravje (UP FAMNIT),
- Varstvena biologija (UP FAMNIT) ter
- Management.
Prvi prijavni rok se za vse kandidate za vpis v magistrske in doktorske študijske programe UP začne v četrtek, 4. aprila 2024.
Več informacij o razpisu za vpis in prijavnem postopku je kandidatom na voljo na spletnih straneh UP in članic UP:
>> za magistrski študij <<
>> za doktorski študij <<
četrtek, 28. marec 2024 TEDEN ALUMNI UP 2024 15.–19. APRIL 2024
PRIJAVA TUKAJ
Prijave so odprte od 26. 3. do 10. 4. 2024.
Teden Alumni UP je namenjen spodbujanju povezav med generacijami, profesorji, raziskovalci, študenti in partnerji skupnosti. V živo in na spletu bodo potekale številne delavnice, predavanja ter druge ustvarjalne in multidisciplinarne vsebine. Pridružite se nam!
DIGITALNI PONEDELJEK, 15. APRIL 2024
16.00 - 18.30 Kibernetska varnost
- Kje: UP FTŠ Turistica (Obala 11a, 6320 Portorož), predavalnica 202 - 2. nadstropje
- Izvajalec: izr. prof. dr. Janez Mekinc in izr. prof. dr. Blaž Markel
- Jezik: Slovenščina
Pridružite se nam na strokovnem kolokviju s priznanimi strokovnjaki in se seznanite s ključnimi vidiki kibernetske varnosti, vključno z razumevanjem kibernetskih napadov, prepoznavanjem prevar, kot je ribarjenje, in učinkovitimi pristopi za zaščito elektronskih naprav. Na kolokviju bo uvodno predavanje in razprava uglednih strokovnjakov s področja kibernetske varnosti, ki ji bo sledila panelna razprava, v kateri boste prispevali svoje izkušnje, mnenja in vprašanja.
13.00- 14.30 Uporabe in pasti ChatGPT-ja
- Kje: Zoom (https://upr-si.zoom.us/j/84290571373?pwd=dnpVaGZ2YTh6UEVJWFdVOFNIaWwrZz09)
- Izvajalec: izr. prof. dr. Igor Rižnar
- Jezik: Slovenščina
Tema delavnice je klepetalni robot ChatGPT, njegova uporaba in pasti, ki se jih mora zavedati uporabnik. Klepetalni roboti dajejo uporabniku občutek, da ga razumejo in na vprašanja odgovarjajo slovnično pravilno in navidezno kompetentno. Razvili so se na podoben način kot orodja za računalniško podprto prevajanje. Najprej bomo na kratko pregledali literaturo o umetni inteligenci in obsežnih jezikovnih modelih, nato pa s številnimi poizvedbami preverili, kako zanesljivi so odgovori, pri čemer bomo posebno pozornost namenili prednostim in slabostim uporabe ChatGPT v izobraževalnem kontekstu.
TOREK ZDRAVJA, 16. APRIL 2024
9.00 - 10.00 Navade - Usvajanje novih in odstranjevanje slabih
- Kje: Online
- Izvajalec: Luka Kejžar
- Jezik: Angleščina
Navade so nekaj, s čimer se srečujemo vsak dan. So ključni del našega življenja, saj so povezane s spanjem, delom, prehrano, vadbo in številnimi psihosocialnimi vidiki našega življenja.
Na tej delavnici bomo spoznali, kako se navade oblikujejo, zakaj so lahko dvorezen meč in kako jih lahko z različnimi orodji spremenimo.
12.00 -14.00 Prehranska svetovalnica
- Kje: UP FVZ (Polje 42, 6310 Izola), vajalnica 4 (pritličje, hodnik na desni)
- Izvajalec: asist. Špela Bužinel
- Jezik: Angleščina in slovenščina
Udeleženci bodo imeli priložnost za izvajanje meritev telesne sestave s pomočjo telesnega analizatorja (tj. bioimpedančna tehtnica proizvajalca Tanita). Posamezniki bodo dobili vpogled v sestavo svojega telesa – telesne maščobe, puste telesne mase oz. mišične mase idr. in to dobili natisnjeno. Rezultate bomo na kratko pokomentirali in razložili vsaki skupini po opravljenih meritvah (to pomeni da vsi iz skupine počakajo da zaključi zadnji iz skupine, za tem bo sledila kratka 5 minutna obrazložitev rezultatov). Hkrati bomo na kratko predstavili delovanje in storitve, ki jih bo prehranska posvetovalnica UP FVZ ponujala v kratkem
10.00 - 11.00 Uporaba simulacij v zdravstvu - Skupina 1
11.00 - 12.00 Uporaba simulacij v zdravstvu - Skupina 2
- Kje: UP FVZ (Polje 42, 6310 Izola), vajalnica 3
- Predavatelj: Jakob Renko
- Jezik: Angleščina in slovenščina
Delavnica bo vključevala predstavitev simulacijske učilnice in simulatorja visoke verodostojnosti. Predstavljene bodo tudi možnosti raziskav z uporabo simulatorjev in simulacij.
TRAJNOSTNA SREDA, 17. APRIL 2024
11.00 - 14.00 Q&A investiranja in trgovanja na borzi
- Kje: UP FM (Izolska vrata 2, 6000 Koper), predavalnica 10
- Izvajalec: asist. dr. Jan Frančeškin
- Jezik: Slovenščina
V zadnjih letih je bilo svetovno gospodarstvo na preizkušnji. Priča smo bili globalni pandemiji COVIDA - 19, ki se je leta 2022 spremenila v obdobje povišane inflacije. Prav ta inflacija in nizke obrestne mere na bančne posojila, ki posameznike in gospodinjstva, da se izpostavljajo bolj tveganim naložbam. To odpira ključno vprašanje finančne pismenosti, ki je predpogoj tvegane naložbe.
16.00 - 17.00 Portoroške vile - arhitekturna dediščina in turizem tihega razkošja s preloma 20. stoletja
- Kje: UP FTŠ - Turistica (Obala 11a, 3620)
- Izvajalec: mag. Tomi Brezovec
- Jezik: Slovenščina
Razstava prikazuje bogato arhitekturno dediščino Portoroža s poudarkom na vilah premožnejšega sloja prebivalstva iz obdobja vzpona Portoroža kot letovišča na prelomu 19. in 20. stoletja. Vzporedno z gradnjo hotelov so na portoroški rivieri v tem času začele prevladovati vile, ki so s svojo arhitekturno zasnovo in skrbno urejeno okolico dodale severnojadranskemu zdravilišču pridih razkošja in ekskluzivnosti. Leopoldina, Maria, Lidia in Amalia so le nekatere od portoroških vil, ki so na razstavi predstavljene z arhitekturnimi načrti iz zbirk Pokrajinskega arhiva Koper (Enota Piran), ter s slikami in fotografijami objektov. Razstava je rezultat sodelovanja večih avtorjev pri preučevanju dediščine Portoroža kot trajnostnega vidika razvoja turizma.
Razstava bo na ogled v Avli Turistica (pritličje Fakultete za turistične študije, Obala 11a, Portorož) do 20. maja 2024
17.00 - 18.30 Okrogla miza: Trajnostno poročanje in nove EU direktive za trajnostno poslovanje: Izzivi in praksa
- Kje: UP FM (Izolska vrata 2, Koper), predavalnica 4
- Izvajalec: prof. dr. Roberto Biloslavo
- Jezik: Slovenščina
Govorci:
- Vojko Rotar, delavski direktor Luke Koper d.d.
- Maja Brvar, Dun & Bradstreet (študentka UP FM)
- Aleš Kranjc Kušlan, Institut Ekvilib
- Nataša Gabršček, Hidria d.o.o.
- Nataša Gladovič, Atlantic Droga Kolinska d.o.o.
Moderator:
prof. dr. Roberto Biloslavo, profesor Fakultete za management in direktor programa na podiplomskem študiju Management trajnostnega razvoja
MEETUP, 18. APRIL 2024, LETNO SREČANJE ALUMNOV UNVERZE NA PRIMORSKEM
17.00-20.00, Avla UP Famnita (Glagoljaška 8, Koper)
- Uvodni pozdrav bosta podelila rektorica Univerze na Primorskem, prof. dr. Klavdija Kutnar in predstdnika Alumni UP, izr. prof. dr. Mirko Prosen
- Sledil bo pogovor z gostom, izr. prof. Gorazdom Sedmakom
- Podelitev nagrad in priznanj Alumni UP
- Druženje
ZABAVNI PETEK, 19. APRIL 2024
- Kje: UP FM (Izolska vrata 2, 6000 Koper) - INNOlab (pritličje)
- Izvajalec: ESN Primorska
- Jezik: Angleščina
Pridružite se nam v Jezikovni kavarni v predavalnici INNOlab UP FM. Naša skupnost vas vabi, da se nam pridružite na družabnem srečanju, na katerem bomo uživali v prijetnem vzdušju in združevali različne jezikovne in kulturne veščine.
Dogodek bo trajal 2-3 ure in bo poln zabave, presenečenj ter prijetnih trenutkov. Poskrbljeno bo za okusne prigrizke in osvežilne pijače.
Vse, kar potrebujete za udeležbo na dogodku, je dobra volja in želja po druženju in spoznavanju drugih kultur.
Vabimo vas, da se nam pridružite in skupaj preživimo nepozaben čas.
16.00 - 19.00 Orientacijski tek
- Kje: Koper
- Izvajalec: ŠportUP
- Jezik: Angleščina in slovenščina
Pripravite se na odkrivanje skritih kotičkov Kopra in preizkusite znanje ozkih ulic mesta. Natančna pot bo do teka ostala skrivnost.
19.00 - 21.30 Ogled filma Bartonova akademija (The Holdovers)
- Kje: Art kino Odeon (Kraška 1, 6310 Izola)
- Jezik: Angleščina (podnapisi v slovenščini)
Zgodba spremlja osovraženega profesorja (Paul Giamatti), ki je med božičnimi počitnicami prisiljen ostati v kampusu na prestižni ameriški šoli, kjer mora varovati nekaj študentov, ki nimajo kam iti. Sčasoma sklene vez z enim od njih – nemirnim in pretkanim povzročiteljem težav (novinec Dominic Sessa) in z glavno kuharico na šoli, ki je pravkar izgubila sina v Vietnamu (Da'Vine Joy Randolph). Tri zelo različne osebe bodo preživele skupaj dva tedna, drug drugemu pa pomagale razumeti, da niso vezane na preteklost ter si svojo prihodnost lahko krojijo vsaka zase
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.
četrtek, 28. marec 2024 Zagovor doktorske disertacije študenta Nuwana Tharanga Attygalleja
Nuwan Tharanga Attygalle, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Improving interaction with radar-based gesture recognition when sensing through materials, pod mentorstvom izr. prof. dr. Klena Čopič Puciharja in somentorstvom izr. prof. dr. Matjaža Kljuna.
Zagovor bo potekal v torek, 2. 4. 2024 ob 11:15 uri v predavalnici Famnit-MP1 in prek IKT orodja Zoom:
https://upr-si.zoom.us/j/85891946265?pwd=NzNJYjVTcUszM1dEMFd0Y1owTys3UT09
Meeting ID: 858 9194 6265
Passcode: 039315
Doktorska disertacija bo javnosti na vpogled v knjižnici UP v prihodnjih dneh.
Vljudno vabljeni!
torek, 26. marec 2024 Mladi entuziasti pomerili svoje programerske sposobnosti na Fakultetnem tekmovanju v programiranju - FTP
Včeraj je v prostorih UP FAMNT potekal zaključek Fakultetnega tekmovanja v programiranju – FTP. Tekmovanje je združilo 22 mladih entuziastov računalništva in informatike, ki so se med 11. decembrom 2023 in 1. marcem 2024 na zabaven način preizkušali v programiranju.
Skozi natečaj so študenti razvijali program (igralca), ki je v njihovem imenu igral potezno igro proti ostalim tekmovalcem. Cilj je bil razviti program (igralca), ki se najbolje odziva na strategije ostalih tekmovalcev, ne da bi imel vpogled v njihovo izvorno kodo.
V letošnjem tekmovanju so najboljša mesta zasedli naslednji tekmovalci:
- 1. mesto: Jerman Blaž, Gimpelj Tilen (ekipa Bot)
- 2. mesto: Petrov Ilija (ekipa Rakija)
- 3. mesto: Vincek Aleks, Ahlin Jaka (ekipa BananaBurek)
Vodja tekmovanja, doc. dr. Aleksandar Tošič z Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije (UP FAMNIT), organizira Fakultetno tekmovanje ter mlade dodatno navdušuje za računalništvo s snovanjem, vodenjem in organizacijo programerskega tekmovanja.
Za izvedbo dogodka gre posebna zahvala: InnoRenew CoE centru, Laboratorij-u za Blockchain in Jezikovne Tehnologije in Univerzi na Primorskem.
Vsem kandidatom čestitamo in jim želimo veliko uspehov pri nadaljnjem študiju!
ponedeljek, 25. marec 2024 PODALJŠAN ROK ZA PRIJAVE: Javni poziv za podelitev nagrad in priznanj Alumni UP v Letu 2024
ROK ZA PRIJAVE SE JE PODALJŠAL DO 18. 3. 2024 (14.00)!
Alumni klub Univerze na Primorskem (v nadaljevanju Alumni UP) predstavlja mrežo Alumni klubov posameznih pedagoških članic Univerze na Primorskem, katerega namen je ohranjanje stika z in med diplomanti, organizacija izobraževanj, znanstvenih in drugih strokovnih dogodkov, podpora odličnosti v raziskovanju ter krepitev identitete in občutka pripadnosti skupnosti diplomantov UP.
Univerza na Primorskem razpisuje Javni poziv za podelitev nagrad in priznanj Alumni UP z namenom krepitve identitete in pripadnosti skupnosti Alumni UP. Posamezniki se bodo potegovali za tri razpisane vrste nagrad;Nagrada Alumni UP za odličnost , Nagrada Alumni UP za izjemne dosežke na strokovnem področju in Nagrada Alumni UP "Mladi UP". Priznanje "Patron Alumni UP" bodo prejeli podporniki, ki so našemu gibanju bili v izjemno pomoč.
POSTOPEK ODDAJE PREDLOGOV KANDIDATOV IN POGOJI ZA PODELITEV NAGRAD
Predloge kandidatov za nagrade lahko predložijo:
- organi Alumni UP;
- član ali skupina članov Alumni UP.
Predloge kandidatov za priznanja lahko predložijo:
- organi Alumni UP;
- član ali skupina članov Alumni UP;
- dekani članic UP, direktorji članic UP in vodstvo UP.
Kandidati za nagrade morajo izpolnjevati sledeča pogoja:
- zaključen podiplomski ali dodiplomski študij na UP ali študijski program za izpopolnjevanje na UP ter
- članstvo v Alumni UP.
Način oddaje predloga: preko e-obrazca, ki je dostopen TUKAJ!
V e-obrazec je potrebno vnesti sledeče podatke:
- kategorijo nagrade in priznanja,
- ime, priimek in e-pošto predlagatelja oz. predlagateljev;
- ime, priimek in e-pošto v primeru kandidata za nagrado,
- naziv organizacije in ime in priimek odgovorne osebe v primeru kandidata za priznanje,
- soglasje kandidata (vzorec dostopen: tukaj).
Utemeljitev predloga z navedbo razloga za predlaganje kandidata (do 400 besed), kratkim opisom dosežkov kandidata ter ustreznimi dokazili (npr. priporočila, seznam objavljenih del, ali drugi dokumenti, iz katerih so razvidni dosežki in prispevki kandidata) pošljete na e-pošto: alumni@upr.si.
Rok za oddajo predloga: do 10. 3. 2024.
Rok za izbor kandidatov: 22. 3. 2024
VRSTE NAGRAD IN PRIZNANJ
Nagrada Alumni UP za odličnost
Nagrado Alumni UP za odličnost prejme diplomant Univerze na Primorskem (v nadaljevanju: UP); član Alumni UP, za izjemne karierne dosežke ali izjemno človekoljubno dejavnost ali dosežke na kulturno, športnem področju oziroma se je kandidat kako drugače uveljavil kot voditelj ali vzornik na enem ali več področjih svojega delovanja. Kandidat je v vseh zgoraj navedenih primerih s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.
Nagrada Alumni UP za izjemne dosežke na strokovnem področju
Nagrado Alumni UP za izjemne dosežke na strokovnem področju prejme diplomant UP, član Alumni UP, ki je s svojim delom dosegel izjemen uspeh v svoji strokovni skupnosti in/ali pomembno prispeval k razvoju stroke. Kandidat je s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.
Nagrada Alumni UP »Mladi UP«
Nagrado Alumni UP »Mladi UP« prejme diplomant UP, član Alumni UP, ki je študij na UP zaključil v preteklih petih (5) letih in dokazal posebno prodornost na svojem strokovnem področju in/ali izkazal predanost služenju skupnosti, javnosti ali človekoljubju ter v tem obdobju dosegel pomembne karierne, znanstveno-raziskovalne ali druge strokovne dosežke. Kandidat je s svojim delom in dosežki prispeval k ugledu in prepoznavnosti UP.
Priznanje »Patron Alumni UP«
Priznanje »Patron Alumni UP« prejme podpornik Alumni UP za pomemben prispevek k razvoju in delovanju skupnosti Alumni UP. Priznanje ni vezano na članstvo v Alumni UP in ga lahko prejmejo pravne ali fizične osebe.
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visokošolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.
petek, 22. marec 2024 ISOPS XI – V septembru organiziramo Mednarodni simpozij o flebotomskih muhah
Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT bo v sodelovanju z Društvom varstvenih biologov (BIODIVA) in podporo projekta CLIMOS prevzel organiziral 11. Mednarodni simpozij o flebotomskih muhah – ISOPS XI.
Dogodek bo potekal med 9. in 13. septembrom v Kongresnem centru Bernardin, v Portorožu.
Simpozij bo posvečen najnovejšim dosežkom na področju parazitologije, mikrobiologije in medicinske entomologije. ISOPS XI bo združil vodilne svetovne strokovnjake in raziskovalce z omenjenih področij, z namenom izmenjave znanja, inovacij in izkušenj, ki so izjemnega pomena za napredek v humani in veterinarski medicini.
ISOPS se odvija izmenično v Evropi, Aziji ter eni od držav Južne ali Severne Amerike in v izjemno čast nam je, da smo bili slovenski entomologi izbrani za organizacijo že 11. simpozija. Dogodek, na katerem pričakujemo 200 vodilnih biologov, farmacevtov, zdravnikov ter veterinarjev iz celega sveta bo tako prispeval k bogati izmenjavi znanja ter spodbudil nadaljnji razvoj v raziskavah na področju medicinske entomologije.
Osrednja lokacija dogodka bo v Portorožu v Kongresnem centru Bernardin, največjem hotelskem kongresnem centru v Sloveniji, ki ga sestavlja 19 dvoran. Med simpozijem bo organiziran tudi izlet v Škocjanske jame, prvi spomenik v Sloveniji, vpisan v UNESCO svetovno dediščino, v Ljubljano in na Bled.
Organizacije se lahko pridružijo k soustvarjanje zgodbe simpozija s sponzorskimi partnerstvi. Več o sponzorskih paketih je dostopno v SPONZORSKI BROŠURI.
Do 31. maja potekajo registracije po nižji ceni. Registrirate se lahko na tej povezavi.
Za več informacij nas kontaktirajte na [e-mail: isops11@upr.si; Tel.: 040 612 161]. Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja in posredovali dodatne informacije o simpoziju.
Uradna spletna stran ISOPS XI: http://isops11.si/
četrtek, 21. marec 2024 Vabilo na Famnitove priprave na splošno maturo iz matematike na višji ravni
Po treh uspešnih izvedbah bomo tudi letos na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT, Glagoljaška 8, Koper) organizirali priprave dijakov zaključnih letnikov na splošno maturo iz matematike na višji ravni.
Priprave bodo potekale na daljavo ter v živo na UP FAMNIT.
Prijavljeni udeleženci bodo prejeli ZOOM povezavo vsaj en dan pred začetkom priprav.
Priprave bodo potekale tri zaporedne sobote v maju:
- sobota, 4. maj 2024, od 9:00-12:00 (na daljavo),
- sobota, 11. maj 2024, od 9:00-12:00 (na daljavo),
- sobota, 18. maj 2024, od 9:00-12:00 (v živo).
V vsakem terminu bo obravnavana druga tema. Obravnavane bodo vsebine, ki se največkrat ponavljajo na višjem nivoju mature iz matematike. Srečanja na daljavo bodo potekala preko videokonferenčnega sistema Zoom.
Ustrezne Zoom povezave bodo posredovane na e-naslove prijavljenih. Zadnje srečanje bo potekalo v živo v prostorih UP Famnit v Kopru.
Prijava na priprave ne pomeni obvezne udeležbe na vseh treh srečanjih.
V primeru vprašanj smo na voljo na e-naslovu matura.matematika@famnit.upr.si.
Prijave sprejemamo do petka, 26. aprila 2024, dijaki pa se lahko prijavijo z eno prijavo pod zavihkom Prijava preko naslednje povezave. V vsakem terminu bo obravnavana druga tema, zato dijakom priporočamo udeležbo na vseh treh srečanjih. K prijavi pa vabimo tudi dijake, ki se kakšnega od srečanj ne bi mogli udeležiti.
Udeležba na pripravah je brezplačna, vendar je število mest omejeno.
Kot dodatno pomoč pri pripravah na splošno maturo iz matematike na višji ravni so naši predavatelji in asistenti pripravili posnetke rešitev nalog s spomladanskega izpitnega roka iz matematike na višji ravni v letu 2020. Posnetke rešitev teh nalog si lahko ogledate na spletni strani Famnitove priprave na maturo iz matematike ali na Famnit-ovem YouTube kanalu.
četrtek, 21. marec 2024 ZAPOSLENI 2.0 TUDI V 2024
Ob praznovanju 20. obletnice UP so se zaposleni na sredo spraševali kako smo lahko še boljša različica sebe, različica UP 2.0. Tovrsten premislek pa ni omejen le na okrogle obletnice, temveč nas spodbuja tudi naprej, zato se je ime za sredine aktivnosti za zaposlene ohranilo. Vsem, ki so se potrudili in pripravili športne, izobraževalne in kulturne vsebine, oblikovane na podlagi želja iz anket zaposlenim, se zahvaljujemo za lepo dejanje gradnje dobrih in kolegialnih odnosov.
V Avli Armerije je potekalo srečanje na temo knjige »Zakaj molčiš, Hava?«, mlade koprske avtorice Selme Skenderovi, ki bo udeležence sprehoda z umetniki (petek, 22. marca) popeljala po Kopru, na tokratnem dogodku pa so udeleženke in udeleženci med sprehodom poklepetali o knjigi.
Za zaposlene so potekale različne delavnice – 5x5 JEZIKOVNIH NASVETOV – drugič, izvajalke doc. dr. Vladke Tucovič Sturman, na kateri je praktično predstavila najbolj pogosto opažene jezikovne spodrsljaje, ki potrebujejo popravke. Na UP FM je potekala DELAVNICA O OSNOVAH POSLOVNEGA BONTONA, ki jo je vodila dr. Simona Kustec, namenjena pa je bila vsem, ki želijo spoznati ter razumeti ključne veščine za uspešno pojavljanje v poslovnem svetu. ČUJEČ TRENUTEK: KREPITEV OSREDOTOČENOSTI IN PSIHOLOŠKE ODPORNOSTI NA DELOVNEM MESTU (UP IAM SCRS) – udeleženci delavnice so odkrivali moč čuječnosti za izboljšanje koncentracije in psihološke odpornosti v delovnem okolju. UP SZK je ponudila delavnico VEŠČI DIGITALNE KOMUNIKACIJE - Karin Marinič, urednica družbenih omrežij UP je predstavila načine kako lahko na družbenih omrežjih optimizirate urejanje in obiskanost, kako oblikovati objave in na kaj biti pozorni pri objavljanju na različnih platformah. Na UP FHŠ je potekala tudi delavnica »ZAKAJ SE NAUČITI ARABŠČINE?” – udeleženci so se s pomočjo dr. Polone Oblak naučili, kako pozdraviti in se predstaviti v arabščini.
Na voljo so bila tudi predavanja:
- PREDSTAVITEV ZBORNIKOV: ZGODBE BEGUNCEV IN GLOBALNI OBRAZI STAROSTI (UP FM) - dogodek je začel dr. Primož Štrbenc in spregovoril o migrantskih tokovih z Bližnjega Vzhoda, širšega muslimanskega sveta in Afrike, nato pa je dr. Majda Naji predstavila oba zbornika.
- OPTIMIZACIJA SPANCA (UP FVZ, ŠPORT UP) - na delavnici so imeli udeleženci priložnost spoznati delovanje spanca, vpliv dnevnih aktivnosti na kakovost spanca in praktična orodja, s katerimi lahko sami izboljšajo kakovost in trajanje spanca ter posledično dolgoročnega zdravja in počutja. Delavnico je vodil Luka Kejžar (UP FVZ, ŠportUP).
- KAKO UČINKOVITO KOMUNICIRATI? (UP FAMNIT) - z Vesno Jug so se dotaknili komunikacijskih filtrov in ovir, različnih veščin komuniciranja (pozicije v komunikaciji, oblike sporočanja, aktivno poslušanje, preverjanje razumevanja, postavljanje vprašanj in močna vprašanja), asertivnost..
Na UP FTŠ Turistica pa so odprli razstavo Portoroške vile – arhitekturna dediščina in turizem tihega razkošja z začetka 20. stoletja. Razstava prikazuje bogato arhitekturno dediščino Portoroža, s poudarkom na razcvetu vil kot gradbenem objektu premožnejšega sloja prebivalstva, ki sovpada z vzponom Portoroža kot mondenega letovišča na prelomu 19. in 20. stoletja. Odprtju je sledilo enourno predavanje mag. Tomija Brezovca.
četrtek, 21. marec 2024 PROREKTOR PROMOVIRAL PET NOVIH DOKTORJEV IN DOKTORIC ZNANOSTI
Na slovesnosti v Armeriji Univerze na Primorskem je v četrtek, 21. marca 2024, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič, v doktorje znanosti promoviral doktorande, ki so doktorske disertacije zagovarjali od oktobra 2023 in do konca februarja 2024. Do sedaj je doktorski študij na UP zaključilo 336 študentov.
Na slovesnosti so bili promovirani: dr. Katjuša Gorela, dr. Katja Vrhunc Pfeifer in dr. Niki Hrovatin.
V (opravičeni) odsotnosti pa: dr. Maheshya Weerasinghe in dr. Željka Pećanin.
Na UP FAMNIT sta v letošnjem letu dva novo promovirana doktorja znanosti.
Maheshya Weerasinghe je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Prilagodljivo vodenje v učnih okoljih z razširjeno resničnostjo« pod mentorstvom izr. prof. dr. Matjaža Kljuna, izr. prof. dr. Alice Toniolo in prof. dr. Aarona Quigleya ter somentorstvom izr. prof. dr. Klena Čopiča Puciharja in izr. prof. dr. Angele Miguel
Povzetek doktorske disertacije
Namen te doktorske naloge je prispevati znanje o tem, kako bi bilo mogoče tehnologije razširjene resničnosti (Extended Reality - XR) uporabiti za oblikovanje in razvoj interaktivnih, prilagodljivih sistemov izkustvenega učenja, ki jih je mogoče vključiti v prihodnja učna okolja. To smo dosegli s – prvič – predstavitvijo celovitega oblikovalskega prostora tehnologiji XR ter teoretičnih osnov učenja in poučevanja, ter z – drugič – izvedbo treh različnih uporabniških študij (VRNaV, ArigatŌ, VocabulARy), od katerih se vsaka osredotoča na interaktivni sistem izkustvenega učenja, razvit na podlagi določene konfiguracije predstavljenega oblikovalskega prostora.
Niki Hrovatin je na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Omogočanje decentralizirane obdelave podatkov z varovanjem zasebnosti v senzorskih omrežjih« pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom prof. dr. Michaëla Mrisse.
Povzetek doktorske disertacije
Doktorska disertacija razširja senzorska omrežja z obravnavanjem izzivov zasebnosti in centralizacije. Uvaja edinstven protokol za ohranjanje zasebnosti, osnovan na večslojni kriptografiji, ki omogoča poljubno računanje na senzorjih, ter nove učinkovite metode za porazdelitev obremenitve strojnega učenja med vozlišči senzorskega omrežja. Te inovacije bodo vodile do skalabilnih, učinkovitih in varnih senzorskih omrežij, ki lahko izvajajo analitiko samostojno, brez potrebe po dodatnih »oblačnih« storitvah.
Katjuša Gorela je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Reprezentacija revščine v slovenskih ljudskih pravljicah in v berilih drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja v osnovni šoli« pod mentorstvom doc. dr. Barbare Zorman.
Povzetek doktorske disertacije
Doktorska disertacija je tridelna raziskava, ki analizira revščino v slovenskih ljudskih pravljicah, zbranih v najbolj relevantnih pravljičnih zbirkah in v berilih za 4., 5. in 6. razred osnovne šole. Raziskava zagovarja tezo, da je šolsko okolje, znotraj njega pa zlasti pouk književnosti in obravnava slovenskih ljudskih pravljic, primerno, da se otrokom približa problematiko revščine. V ta namen je nastal seznam dvajsetih slovenskih ljudskih pravljic, ki iz različnih zornih kotov tematizirajo revščino. Seznam je namenjen učiteljem in vsem, ki se zavzemajo za destigmatizacijo in odpravo družbene izključenosti revnih oseb.
Katja Vrhunc Pfeifer je na UP Pedagoški fakulteti zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Kompetentnost interveniranja vzgojiteljev strokovnih centrov v kriznih situacijah« pod mentorstvom doc. dr. Nine Krmac in somentorstvom prof. dr. Ivane Borić.
Povzetek doktorske disertacije
Doktorska disertacija predstavlja prvo celostno analizo stanja pojavnosti kriznih situacij v slovenskih strokovnih centrih, s katerimi se spoprijemajo vzgojitelji. Prav tako gre za analizo stanja na področju kriznega interveniranja in s tem oblikovanje potrebnega nabora temeljnih ter specifičnih kompetenc, ki jih vzgojitelji potrebujejo za učinkovito interveniranje. Raziskava je vključila vse strokovne centre v Sloveniji, na podlagi pridobljenih informacij pa smo poleg kompetenčnega okvirja izdelali še predloge učinkovitega interveniranja, specifično za vsako krizno situacijo.
Željka Pećanin je na UP Fakulteti za management zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Model nakupnega vedenja potrošnikov pri odločitvi za nakup "superživil"« pod mentorstvom prof. dr. Tine Vukasović.
Povzetek doktorske disertacije
V današnjem času je na trgu vedno več izdelkov, ki zadovoljujejo potrošnikove potrebe. Številnim proizvajalcem, prodajalcem in navsezadnje tržnikom oglaševalcem v zadnjih desetletjih predstavlja esencialni izziv poznavanje potrošnikovega vedenja in dejavnikov, ki vplivajo na njihovo nakupno odločitev. V raziskavi smo analizirali povezave med nakupnimi dejavniki in odločitvijo za nakup superživil v Republiki Sloveniji. Predstavili smo superživila ter poiskali nadomestke med avtohtonimi živili, pri čemer smo jih cenovno primerjali. S kvantitativno raziskavo smo prišli do ugotovitve, da je vodilni dejavnik, ki vpliva na odločitev potrošnikov za nakup superživil, oglaševanje. Ugotavljamo tudi, da potrošniki, ki imajo višji osebni dohodek, potrebujejo manjšo izpostavljenost oglaševanju v primerjavi s potrošniki z nižjim osebnim dohodkom, da bi se odločili za nakup superživil. V vsakem primeru bi bilo težko doseči, da se bodo potrošniki odločili za nakup superživil brez spodbude, v tem primeru oglaševanja.
sreda, 20. marec 2024 Inavguracija rednih profesoric in profesorjev UP
Na slovesnosti v Armeriji Univerze na Primorskem je v torek, 19. marca 2024, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič ob dekanih UP FAMNIT in UP FVZ ter prodekanji UP PEF, na inavguraciji izročil odločbe o izvolitvi v naziv desetim novim rednim profesoricam in profesorjem Univerze na Primorskem.
Med inavguriranimi profesoricami in profesorji so tudi sodelavke in sodelavci UP IAM in UP Famnit.
dr. Dunja Bandelj, redna profesorica za področje »Rastlinska produkcija in predelava« in znanstvena svetnica
Dr. Dunja Bandelj je na UP FAMNIT sodelovala pri akreditaciji študijskih programov s področja kmetijstva, biopsihologije in bioinformatike. Pedagoško je vpeta v študijske programe Agronomije, Varstvene biologije in Bioinformatike, kjer poučuje predmete s področja genetike, agroekologije ter rastlinske produkcije. Bila je mentorica ali somentorica 20 diplomantom oziroma magistrantom ter mentorica pri dveh doktoratih. Za svoje raziskovalno delo je leta 2006 prejela nagrado Svečana listina Univerze na Primorskem.
dr. Simona Kralj Fišer, redna profesorica za področje »Biologija« in znanstvena svetnica
Pedagoško delo dr. Simone Kralj Fišer zajema delo na Univerzi na Primorskem in na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Na Univerzi na Primorskem deluje na Oddelku za psihologijo na UP FAMNIT, kjer predava Vedenjsko genetiko. Bila je mentorica ali somentorica več kot 16 diplomantom oziroma magistratom ter mentorica in somentorica pri dveh doktorantkah. Sodeluje oz. je sodelovala pri komisijah za spremljanje doktorskih študentov na Univerzi v Singapurju in na Univerzi Jyväskylä (Finska). Dve njeni študentki sta za svoje delo prejeli nagradi za najboljše diplomsko oz. doktorsko delo.
dr. Marko Orel, redni profesor za področje »Matematika« in znanstveni svetnik
Raziskovalno delo dr. Marka Orla je sprva zadevalo področje ohranjevalcev v matrični teoriji. Že med doktorskim študijem je dotične raziskovalne probleme povezoval s teorijo grafov, kjer je preučeval grafološka jedra. Skupni imenovalec obeh področij so predstavljale številne matematične strukture nad končnimi obsegi. V kasnejših raziskavah je odkril nove mostove, ki matrično teorijo in teorijo grafov povezujejo s končnimi geometrijami in teorijo kodiranja.
Raziskovalne objave dr. Marka Orla so umeščene v 13 različnih znanstvenih revij oz. monografij. Med njimi lahko zasledimo revije, kot so Linear and Multilinear Algebra, Journal of Combinatorial Theory - Series A ter Finite Fields and their Applications. Med drugim je avtor 11 samostojnih izvirnih znanstvenih člankov in enega samostojnega poglavja v monografiji v skupnem obsegu 279 strani. V vlogi recenzenta je sodeloval pri 11 različnih revijah s faktorjem vpliva.
Dr. Marko Orel je v preteklosti poučeval na Univerzi na Primorskem, Univerzi v Ljubljani, Univerzi v Novi Gorici ter na Univerzi v Reki. Skupno je vodil 28 različnih predavanj oz. vaj na 9 različnih fakultetah. Od svoje prve zaposlitve na Univerzi na Primorskem ima številne vodstveno-administrativne funkcije. Med drugim je od leta 2011 član Upravnega odbora Univerze na Primorskem, od leta 2012 pa je prodekan za znanstveno raziskovalno delo na UP FAMNIT.
dr. Ademir Hujdurović, redni profesor za področje »Matematika« in znanstveni svetnik
Raziskovalno delo dr. Hujdurovića je teorija grafov, in sicer primarno preučevanje lastnosti in karakterizacije grafov, ki premorejo določeno stopnjo simetrije. Nekateri izmed najbolj pomembnih rezultatov dr. Hujdurovića so dokaz domneve o neobstoju netrivialno nestabilnih cirkulantov lihega reda ter rešitve nekaj odprtih vprašanj glede presečne gostote tranzitivnih permutacijskih grup.
Dr. Hujdurović je do sedaj v soavtorstvu objavil 34 izvirnih znanstvenih člankov v revijah, ki so uvrščene na seznam SCI, s skupnim številom čistih citatov 132.
Kot raziskovalec je član programske skupine Matematično modeliranje in enkripcija: od teoretičnih konceptov do vsakodnevnih aplikacij, v okviru katere je sodeloval v številnih raziskovalnih projektih s področja matematike. Leta 2019 je prejel nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem, leta 2023 pa nagrado Kalman Visiting Fellow Univerze v Aucklandu, Nova Zelandija. Od leta 2023 je odgovorni urednik SCI revije Ars Mathematica Contemporanea.
Pedagoško delo dr. Hujdurovića zajema sodelovanje pri izvajanju študijskih programov vseh stopenj s področja matematike ter študijskih programov prve stopnje s področja računalništva in informatike na UP FAMNIT.
dr. Russell Stephen Woodroofe, redni profesor za področje »Matematika« in znanstveni svetnik
Dr. Woodroofe-ova prva zaposlitev po doktoratu je bila na kampusu medicinske fakultete Cornell v Dohi v Katarju, kjer je poučeval predmedicinski infinitezimalni račun. Leta 2008 je začel podoktorski študij pri Johnu Shareshianu na oddelku za matematiko na univerzi Washington v St. Louisu. Leta 2012 se je preselil na univerzo Mississippi State kot docent za matematiko. V tem času je za en semester obiskal Univerzo v Miamiju leta 2016, večkrat pa je obiskal tudi Univerzo na Primorskem kot gostujoči raziskovalec. Dr. Woodroofe je na Univerzo na Primorskem prišel jeseni 2017 kot izredni profesor.
Raziskovalno delo dr. Woodroofe-ja je osredotočeno na kombinatoriko, teorijo grup in topologijo. Je strokovnjak za tehniko lupljivosti. Izdelal je orodja za lupljenje poset podgrup in odsekov podgrup ter podobnih poset. Verjetno je najbolj znan po svojem delu na področju kombinatorične komutativne algebre, ki je raziskovalcem na tem področju pokazalo, kako uporabiti tehnike iz topološke kombinatorike in teorije grafov. Njegovo nedavno delo se nanaša na uporabo Smith-Oliverjeve teorije za poseti grup ali odsekov podgrup in uporabo tehnik, ki jih je navdihnila algebraična geometrija, za Erdős-Ko-Rado probleme.
Dr. Woodroofe je objavil 22 matematičnih člankov, vključno s člankom v Journal of Association for Computing Machinery in dvema člankoma v Advances in Mathematics. Omeniti je vredno tudi Gap.app, njegov vmesnik in distribucijo računalniško algebro.
Na UP FAMNIT-u je dr. Woodroofe poučeval predmete iz topologije, analize in kombinatorike za študente matematike, računalništva in bioinformatike. Bil je mentor pri doktoratu Andrésa Santamaría-e-Galvisa in dveh magistrskih nalogah na univerzi Mississippi State. Leta 2011 je prejel nagrado Guido L. Weiss Teaching and Service Award, ki jo podeljuje oddelek za matematiko Univerze Washington v St. Louisu.
dr. Miklós Krész, redni profesor za področje »Računalništvo in informatika« in znanstveni svetnik
Miklós Krész je nadaljeval svojo akademsko pot in leta 2005 doktoriral iz matematike in računalništva na Univerzi v Szegedu. V tem času se je pridružil oddelku za uporabno informatiko na isti univerzi. Od leta 2010 je opravljal delo univerzitetnega profesorja. Med letoma 2011 in 2018 je prevzel vlogo vodje oddelka. Skupaj s sodelavci je soustanovil raziskovalno in razvojno zagonsko podjetje, osredotočeno na izdelavo programske opreme za ocenjevanje tveganj s pomočjo analize omrežij. To programsko opremo uporabljajo v vodilnih bankah, zavarovalnicah in telekomunikacijskih podjetjih.
Od leta 2006 Miklós Krész aktivno poučuje na Univerzi na Primorskem. Sprva je poučeval v okviru programa Erasmus, od leta 2009 pa je prevzel vlogo predavatelja na magistrskem programu Računalništvo. Leta 2011 je pridobil naziv docenta, od leta 2017 pa opravlja funkcijo izrednega profesorja. Dr. Krész je oktobra 2017 postal del novoustanovljenega interdisciplinarnega centra InnoRenew CoE, kjer je prevzel vlogo vodje raziskovalne skupine. Trenutno opravlja funkcijo vodje raziskovalnega oddelka za obdelavo informacij. Poleg tega je od marca 2018 tudi višji raziskovalec na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem.
Njegova glavna raziskovalna področja so industrijsko motivirane metode diskretne optimizacije, industrijske rešitve, ki temeljijo na podatkih ter povezovanje metodologij operativnih raziskav in podatkovne znanosti. V središču njegovega zanimanja so tako temeljne kot aplikativne raziskave na omenjenih področjih. Je soavtor 75 izvirnih znanstvenih člankov in štirih poglavij v monografijah, s skupno skoraj 300 neto citati. Bil je vodilni strokovnjak v več kot 50 interdisciplinarnih in industrijskih projektih. Bil je generalni sekretar madžarskega Društva za operativne raziskave, trenutno pa je podpredsednik SI MATH IN – Konzorcija za industrijsko matematiko (slovenska mreža EU-MATHS-IN: European Service Network of Mathematics for Industry and Innovation).
dr. Lara Lusa, redna profesorica za področje »Statistika« in znanstvena svetnica
Raziskovalno delo dr. Luse zajema področje razvoja statistične metodologije za potrebe medicinske statistike. Najbolj odmevni so njeni članki s področja visokorazsežnih podatkov. Njeno trenutno raziskovalno delo se osredotoča na začetno analizo podatkov. Od leta 2016 je članica mednarodne pobude STRATOS (STRengthening Analytical Thinking for Observational Studies), ki vključuje strokovnjake številnih različnih področij biostatistike, kjer je sopredsednica delovne skupine o začetni analizi podatkov in članica delovne skupine o visokorazsežnih podatkih.
Bibliografija dr. Luse do sedaj obsega 85 izvirnih znanstvenih del v revijah s faktorjem vpliva, od tega je prva ali vodilna avtorica v 21 člankih, skupno število čistih citatov presega 2500 in njen indeks citiranosti h je 26. Ima tudi 14 člankov, ki so opredeljeni kot izjemni dosežek po metodologiji Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2020 prejela Zoisovega priznanja za znanstvene dosežke pri razvoju metodologije medicinske statistike, leta 2021 je bila prejemnica nagrade za zanstveno odličnost Univerze na Primorskem. Svoje raziskovalno delo je predstavila z vabljenimi predavanji na mednarodnih konferencah in na univerzah v tujini.
Pedagoško delo zajema izvajanje predmetov s področja statistike in uporabne statistike na vseh nivojih različnih študijskih programih na Univerzi na Primorskem in na Univerzi v Ljubljani. V slovenskem prostoru aktivno sodeluje v dejavnostih Statističnega društva Slovenije, od leta 2013 je sourednica revije Metodološki zvezki – Advances in Statistics and Methodology, od leta 2016 pa predsednica programskega odbora mednarodne konference Applied Statistics.
torek, 19. marec 2024 21. SLAVNOSTNA AKADEMIJA UP
Univerza na Primorskem vsako leto obeležuje obletnice obstoja v tednu okoli 17. marca, saj je bila 17. marca 2003, vpisana v Sodni register. Tako vsako leto poteka Teden UP, znotraj njega pa vedno Slavnostna akademija, na kateri UP podeli nagrade vsem, ki so s svojim delom ali aktivnostmi prispevali k ugledu, razvoju in uspehu univerze.
Tokratna akademija se je začela s posebno priložnostjo– v družbi prve rektorice, dr. Lucije Čok, obeh rektorjev – dr. Rada Bohinca in dr. Dragana Marušiča, je dr. Klavdija Kutnar, ki je dosedanjo insignijo nosila v prvem mandatu, sprejela novo insignijo. Prvo rektorsko insignijo je ob nastanku podaril oblikovalec Oskar Kogoj, sedaj pa so jo vsi, ki so jo ponosno in odgovorno nosili s podpisi spravili v spominski okvir. Z novim desetletjem je univerzi oblikovanje nove insignije podaril akademski slikar, dr. Tilen Žbona, visokošolski učitelj na Univerzi na Primorskem in pobudnik vzpostavitve umetniških študijskih programov Vizualne umetnosti in oblikovanja na Univerzi na Primorskem.
Prisotne je najprej nagovorila rektorica UP, prof. dr. Klavdija Kutnar, ki je v nagovoru poudarila: »Tako naša univerza, ki je sicer v Republiki Sloveniji še vedno največkrat predstavljena zgolj kot najmlajša in najmanjša javna univerza, prevzema vodilno vlogo pri oblikovanju prihodnosti gradbenega ekosistema v Evropski uniji in se zavezuje k spoštovanju treh temeljnih vrednot Novega evropskega Bauhausa: trajnost, lepota in povezanost. «
Poseben pozdrav je študentkam in študentom namenila Lana Erjavec, predsednica Študentskega sveta UP: »Vsem študentom bi se rada zahvalila za vaš pomemben prispevek pri soustvarjanju naše univerzitetne skupnosti. Cenim, da svoj prosti čas in energijo posvečate izboljševanju izkušnje vseh UPjevcev. Vedno znova me navdušuje kako smo zagnani, polni želje po znanju in volje po spreminjanju sveta na bolje.«
Lani smo na Slavnostni akademiji gostili slavnostno govornico Mariyo Gabriel, v vlogi Evropske komisarke, ki je prizadevanja za krepitev visokošolskih institucij uresničila tudi v ustvarjanju ENIHEI – Evropske mreže inovativnih visokošolskih ustanov, katere članica je tudi UP. Tokrat je bila povabljena kot slavnostna govornica, a je morala zaradi obveznosti, povezanimi s prevzemom predsedovanja Vladi Republike Bolgarije, prisotnost omejiti na video nagovor. Osebno se bomo na UP z njo srečali, ko ji bomo predali podeljen Častni doktorat UP za leto 2023. V svojem nagovoru pa je poudarila: »Vsem na Univerzi na Primorskem čestitam in se zahvaljujem, da aktivno sodelujete pri ključnih evropskih pobudah na področju visokega šolstva. Vi ste konkreten primer tega, kako s povezovanjem inovacijske in izobraževalne sfere spodbujamo podjetniški duh prihodnje generacije.«
V nadaljevanju so bile podeljene nagrade UP za leto 2023.
Prejemnice in prejemniki nagrad Univerze na Primorskem za leto 2023
ZASLUŽNI PROFESOR UNIVERZE NA PRIMORSKEM - PROF. DR. RADO BOHINC
Na predlog rektorice UP naziv Zaslužnega profesorja UP v letu 2023 prejme prof. dr. Rado Bohinc za izjemne dosežke pri razvoju znanstvene stroke, za predano pedagoško in mentorsko dejavnost ter za njegov prispevek h krepitvi ugleda in prepoznavnosti Univerze na Primorskem.
Dr. Rado Bohinc je bil rektor UP v letih od 2007 do 2011, v tem času pa na UP opravljal tudi pedagoško in raziskovalno delo. V skoraj 40 letih znanstvenega delovanja (prva monografija je bila objavljena 1981), je objavil 40 znanstvenih monografij, 17 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji ter 52 izvirnih in 12 preglednih znanstvenih člankov. Raziskovalni interes dr. Rada Bohinca je v mnogočem zaznamovan s področjem njegovih zaposlitev - gospodarsko pravo, primerjalno korporacijsko upravljanje, družbena odgovornost, ekonomska demokracija socialna ekonomija, lastninska razmerja; univerza in visoko šolstvo znanost ter raziskovalna dejavnost, javno upravljanje (javna uprava, javni sektor), pravo EU, politični sistem, človekove pravice, mediji. Pedagoška dejavnost pa obsega dolgoletno poučevanje na vseh treh stopnjah tako na UL kot UM. Na UP je bil sprva dopolnilno zaposlen kot gostujoči profesor, po 2007 pa kot rektor in kasneje kot profesor na UP FM.
Dr. Rado Bohinc je bil vseskozi dejaven v organih upravljanja na različnih družbenih oz. institucionalnih ravneh. V obdobju vodenja UP je sprva odločilno prispeval k finančni sanaciji univerze, nato pa k razvoju študijskih programov in fakultet, še posebej pa k razvoju raziskovalne dejavnosti univerze in nenazadnje k investicijskemu razvoju. V tem obdobju je bil tudi predsednik Rektorske konference Slovenije in Rektorske konference Alpe-Jadran (2010-2011); s sklenitvijo številnih mednarodnih sporazumov je pomembno prispeval k mednarodni uveljavitvi UP. Z vso odgovornostjo, predanostjo in vestnostjo je opravljal funkcijo rektorja UP in tudi druge
SVEČANA LISTINA UNIVERZE NA PRIMORSKEM - DOC. DR. ALEKSANDAR TOŠIĆ (UP FAMNIT IN UP IAM)
Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Svečano listino UP za leto 2023 prejme doc. dr. Aleksandar Tošić za pomemben doprinos k razvoju UP na vseh področjih njenega delovanja ter izjemno uspešno povezovanje znanstvenoraziskovalnega dela z industrijskimi projekti.
Dr. Aleksandar Tošić je doktorski študij zaključil na UP, kjer je opravil vse tri stopnje študija. Sedaj je zaposlen na Oddelku za informacijske znanosti in tehnologije UP Famnit, kjer tudi kot predavatelj prejema odlične ocene. Na znanstvenem področju se ukvarja s porazdeljenimi sistemi, predvsem tehnologijami porazdeljenih knjig (DLT – blockchain). Objavil je že nekaj odmevnih del, v zadnjih treh letih kar 11 znanstvenih člankov v revijah s seznama SCI, med temi dva članka v revijah A''. Posebnega pomena je njegovo odlično povezovanje z industrijskimi projekti, kar se odraža ne le na uspešnem delu na dveh tovrstnih projektih, temveč tudi pri prijavi in mentoriranju šestih PKP (Po Kreativni Poti do znanja) projektov, namenjenih povezovanju študentov z delom na projektih z gospodarstvom – med njimi so tudi projekti z uspešnimi industrijskimi implementacijami. Izjemno aktiven pa je tudi na področju popularizacije in prepoznavnosti raziskovalnega področja. Njegova inovacija pametna tla je bila namreč več mesecev razstavljena na Gospodarski zbornici Slovenije, mlade pa dodatno navdušuje za računalništvo s snovanjem, vodenjem in organizacijo programerskega tekmovanja FTP (Fakultetno Tekmovanje v Programiranju).
NAGRADA ZA ZNANSTVENO ODLIČNOST UNIVERZE NA PRIMORSKEM - IZR. PROF. DR. ANNA MAŁGORZATA SANDAK (UP FAMNIT IN UP IAM)
Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2023 prejme izr. prof. dr. Anna Małgorzata Sandak za izjemno raziskovalno delo na raziskovalnih področjih znanosti o lesu in vodenje prestižnega ERC projekta.
Dr. Anna Małgorzata Sandak je doktorski študij zaključila leta 2010 na poljski Univerzi v Poznanu, na UP pa je zaposlena od leta 2016, kjer ob znanstvenoraziskovalnem delu znanje predaja študentom na magistrskem in doktorskem študiju s področja obnovljivih materialov in trajnostnega grajenega okolja Oddelka za aplikativno naravoslovje UP FAMNIT. Ob tem deluje tudi kot vodja raziskovalnega oddelka Materiali na inštitutu InnoRenew CoE. Vse od začetka zaposlitve na UP poleg znanstveno-raziskovalnega in pedagoškega dela skrbi tudi za popularizacijo znanosti in prepoznavnost UP, saj je organizirala številne mednarodne konference in delavnice, obenem pa je članica uredniških odborov številnih mednarodnih revij. Objavila je več kot 90 znanstvenih člankov, od tega 7 v letu 2023. Da gre za svetovno uveljavljeno in mednarodno vpeto raziskovalko, kažejo ne le podatki o izjemno uspešnem pridobivanju mednarodnih projektov, temveč pridobljen prvi ERC projekt za utrjevanje samostojne raziskovalne kariere, ki ga vodi raziskovalka – petletni ARCHI-SKIN – »Bioinspired living skin for architecture« projekt, je vreden skoraj 2 milijona evrov, v njem pa se ukvarjajo z razvojem zaščitnega biotskega premaza, izdelanega iz inženirsko izdelanih živih materialov.
NAGRADA SREČKO KOSOVEL ZA ŠTUDENTE UNIVERZE NA PRIMORSKEM - ANA KUDER (UP FAMNIT)
Na predlog UP FAMNIT Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2023 prejme Ana Kuder za magistrsko delo Ocena kognitivnih posledic Covid-19 z uporabo telepsihološkega testiranja pod mentorstvom doc. dr. Maje Smrdu in somentorstvom doc. dr. Bojana Rojca.
Ana Kuder je zaključila drugo stopnjo programa Psihologija na UP FAMNIT. K izdelavi odlično ocenjenega magistrskega dela je pristopila z nadpovprečno mero samostojnosti, odlično sposobnostjo za analitično mišljenje, uporabo najnovejših znanstvenih virov in z nadpovprečnim znanjem statističnih analitičnih metod. V delu, ki odlično integrira različna sodobna znanja na področju kognitivne psihologije in uporabe psihodiagnostičnih sredstev, se je usmerila v raziskovanje področja kognitivnega funkcioniranja pri ljudeh, ki so preživeli blažjo ali zmerno obliko Covid-19, ter jih primerjala s tistimi, ki niso zboleli ali so zboleli pred več kot letom. Delo na raziskovalnem področju je razvijala pri postavitvi in uveljavitvi študentskih Biološko-psiholoških konferenc, nadaljuje ga s članstvom v društvu Sinapsa, v okviru katerega pomaga pri organizaciji letne konference s področja nevroznanosti. Objavila je že dva znanstvena članka v indeksiranih revijah, delo pa predstavila na več konferencah in simpozijih. V kratkem času po zaključku študija je že opravila pripravništvo na področju zdravstva in strokovni izpit, z začetkom študijskega leta pa je postala mlada raziskovalka na UKC Ljubljana, na področju klinične nevrofiziologije.
ZLATA PLAKETA UNIVERZE NA PRIMORSKEM - IZR. PROF. DR. JERNEJ VIČIČ
Na predlog rektorice UP Zlato plaketo UP za leto 2023 prejme izr. prof. dr. Jernej Vičič za posebej velik doprinos k razvoju UP na področju vzpostavitve informacijske podpore administrativnim procesom izvajanja izobraževalne, raziskovalne in podporne dejavnosti.
Dr. Jernej Vičič je doktorski študij zaključil 2012 na UL, na UP je zaposlen od 2001. Raziskovalno se ukvarja z jezikovnimi tehnologijami, s posebnim poudarkom na jezikovnih in prevajalnih modelih naravnih jezikov ter s porazdeljenimi sistemi. Na UP je vodja laboratorija za porazdeljene sisteme in jezikovne tehnologije – D(LT)^2, interdisciplinarno pa se povezuje z ISJFR pri ZRC SAZU in InnoRenew CoE. Posebej velja izpostaviti vodenje projekta »Smart, Resilient and Sustainable Communities – European Digital Innovation Hub«. Poleg znanstveno raziskovalnega in pedagoškega dela na UP skrbi tudi za informacijsko podporo izvajanju izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. Tako že vrsto let skrbi za delovanje spletnih učilnic v sistemu Moodle na vseh fakultetah. Kot vodja Centra za oblikovanje in razvoj aplikacij (UP IAM CORA) vodi razvojno ekipo kadrovskega informacijskega sistema UNIS in aplikacije potnih nalogov - edinstven odprtokodni integracijski sistem, ki omogoča nadzor in povezano uporabo informacij različnih virov ter omogoča tako celostni pregled podatkov zaposlenih, raziskovalnih in drugih projektov univerz kot tudi izpise za različna poročanja, kar predstavlja bistveni element informatizacije univerze.
NAGRADA SREČKO KOSOVEL ZA ŠTUDENTE UNIVERZE NA PRIMORSKEM - DR. SARA ZUPAN (UP FHŠ)
Na predlog UP FHŠ Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2023 prejme dr. Sara Zupan za doktorsko delo Vpliv geografske in ekološke izoliranosti populacij barjanskega okarčka Coenonympha oedippus (Lepidoptera: Nymphalidae) na genetsko strukturiranost in izraznost fenotipa pod mentorstvom izr. prof. dr. Jureta Jugovica in somentorstvom prof. dr. Elene Bužan ter izr. prof. dr. Valentine Brečko Grubar.
Dr. Sara Zupan je zaključila doktorski študijski program Geografija na UP FHŠ z izjemno obsežno in mnogoplastno doktorsko delo, katere rezultati so bili objavljeni v kar petih znanstvenih člankih. Doktorsko delo odlikuje izjemen interdisciplinaren pristop, v katerem avtorica združuje elemente geografije, genetike in ekologije, s čimer zagotavlja celovito razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na življenjski prostor ter populacije ogrožene in evropsko pomembne vrste metulja barjanskega okarčka (Coenonympha oedippus) v Sloveniji. Dr. Sara Zupan je zaposlena na Oddelku za biodiverziteto UP Famnit, kjer je aktivna tako na znanstvenem področju kot tudi v izobraževanju. Njena inovativnost pri poučevanju in angažiranost v projektu INOVUP kažeta na njeno željo po izboljšanju kakovosti visokošolskega izobraževanja. Poleg tega je aktivno sodelovala pri projektih, organizacijah konferenc ter povezala štiri inštitucije v prijavi Interreg SLO-ITA projekta Kras4us. Pri svojem delu tako izstopa kot izjemna raziskovalka in pedagoginja, ki presega visoka pričakovanja na vseh področjih svojega delovanja.
SVEČANA LISTINA UNIVERZE NA PRIMORSKEM - DOC. DR. ŽIGA KOZINC (UP FVZ)
Na predlog UP FVZ Svečano listino UP za leto 2023 prejme doc. dr. Žiga Kozinc za pomemben doprinos k razvoju UP na vseh področjih njenega delovanja ter izjemno nadpovprečno znanstvenoraziskovalno prodornost in odličnost.
Dr. Žiga Kozinc je doktoriral na UP FVZ leta 2021, kjer je zaposlen od leta 2020. Uspešno delo je pokazal takoj po doktoratu, ko je pridobil interni univerzitetni post-doktorski projekt, letos pa tudi post-doktorski projekt ARIS. H krepitvi mednarodne prepoznavnosti UP je pripomogel tako z vzpostavljenimi sodelovanji s številnimi strokovnjaki iz tujine kot prepoznano znanstveno odličnostjo v tujih revijah, kjer je član uredniških in recenzijskih odborov. Je avtor ali soavtor 113 znanstvenih člankov, z 2863 točkami (SICRIS) se uvršča na 2. mesto med raziskovalci na področju Športa in je soavtor na patentu s področja meroslovja. Ob tem ga odlikuje odlično pedagoško delo, saj je med najbolje ocenjenimi predavatelji – je mentor študentom pri zaključnih nalogah na vseh stopnjah študija (med njimi so tudi nagrajene na fakultetni in univerzitetni ravni) in pri objavi znanstvenih člankov. Na njegovo pobudo so študentje predstavili več prispevkov na konferencah. Sodeluje pri prenovi študijskih programov, snuje tečaje vseživljenjskega usposabljanja in je soavtor učbenika. Študenti ga izpostavljajo kot enega najboljših učiteljev, z izjemno dostopnostjo, odzivnostjo, strokovnostjo in korektnim odnosom.
ZLATA PLAKETA UNIVERZE NA PRIMORSKEM - SKUPINA SODELAVK UP FHŠ ZA PRIDOBITEV UNESCO KATEDRE
Na predlog UP FHŠ Zlato plaketo UP za leto 2023 prejme skupina sodelavk UP FHŠ za omogočeno ustanovitev ter pridobitev prve humanistične Unescove katedre v Sloveniji in prve na UP.
Strokovni trendi nakazujejo potrebo po vključujočem pristopu pri upravljanju dediščine. Avgusta 2021 so na sedežu Unesco v Parizu odobrili ustanovitev nove »UNESCO katedre za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini« na UP FHŠ, ki je začela z delovanjem v letu 2022. Gre za šele četrto katedro v Sloveniji ter prvo na področju humanistike. Katedra zapolnjuje vrzel obstoječih Unesco kateder v svetu, saj prepoznava ključ trajnostnega upravljanja dediščine v interpretaciji in izobraževanju prek celostnih dediščinskih pristopov. Dejavnosti katedre slonijo na mednarodno uveljavljeni Mednarodni poletni šoli muzeologije in drugih izobraževalnih in raziskovalnih dejavnostih UP FHŠ, v sodelovanju in prepletu z dejavnostmi Parka Škocjanske jame, najstarejše slovenske Unesco-ve destinacije. Z novoustanovljeno katedro je tako UP stopila na svetovni zemljevid najvidnejših in najbolj odličnih institucij na področju dediščinskih študij, s čimer krepi svoj ugled, odličnost in prepoznavnost na mednarodni ravni. S svojim dolgoletnim raziskovalnim in pedagoškim delom na področju dediščine, so ustanovitev in pridobitev omogočile: prof. dr. Irena Lazar, doc. dr. Neža Čebron Lipovec, doc. dr. Zrinka Mileusnić, izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget in izr. prof. dr. Alenka Tomaž.
NAGRADA ZA ZNANSTVENO ODLIČNOST UNIVERZE NA PRIMORSKEM - PROF. DR. ŠTEFAN BOJNEC (UP FM)
Na predlog UP FM Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2023 prejme prof. dr. Štefan Bojnec za izjemne rezultate na področju znanstvenoraziskovalnega dela na področju družboslovja.
Dr. Štefan Bojnec je doktorski študij zaključil 1988 na Ekonomski fakulteti Univerze v Zagrebu, na UP je zaposlen od 2003. Je predstojnik Katedre za ekonomijo UP FM in nosilec ter izvajalec sedmih predmetov. V letu 2023 je objavil skupno 19 izvirnih znanstvenih člankov, izmed teh jih je bilo devet objavljenih v najodmevnejših mednarodnih revijah s področja družboslovja, ki se indeksirajo SCI, SSCI in A&HCI. Odmevnost njegovega dela potrjujejo številni citati njegovih objav – v zadnjih 10 letih v bazi WOS 1.696, v bazi Scopus pa je 2.112 čistih citatov. Uspešnost kažejo tudi pridobljeni projekti, saj je samo v zadnjih letih pridobil več projektov, med njimi velja izpostaviti le najnovejše: AGRIGEP iz prestižnega programa Horizon, WE-GREEN v okviru programa Erasmus+ KA2, enega temeljnega projekta ARIS in sodeluje pri treh ciljnih raziskovalnih projektih. Njegovo mednarodno vpetost pa kaže trenutno kar pet projektov bilateralnega sodelovanja, ki jih izvaja v zadnjem letu in pa članstvo v uredniških odborih več kot dvajsetih mednarodnih revij. Deluje tudi kot član okrog 10 mednarodnih profesionalnih združenj, je evalvator projektov Horizon 2020 in član nemškega znanstveno-svetovalnega sveta IAMO.
NAGRADA ZA ZNANSTVENO ODLIČNOST UNIVERZE NA PRIMORSKEM - PROF. DR. ANDREJA ISTENIČ (UP PEF)
Na predlog UP PEF Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2023 prejme prof. dr. Andreja Istenič za izjemne rezultate na področju znanstvenoraziskovalnega dela na področju didaktike.
Dr. Andreja Istenič je doktorski študij zaključila 2002 na UL Filozofski fakulteti, na UP je zaposlena od leta 2005, na Oddelku za edukacijske vede, kjer vodi tudi interni raziskovalni program Post-digitalno učno okolje in izobraževalna tehnologija za inovativno učenje in karierne poti. Je ena od vodilnih raziskovalk na področju izobraževanja in izkazuje visoko citiranost (593 citatov WOS in 847 Scopus), z 829 čistimi citati in 138 za njeno najodmevnejše delo v petletnem obdobju. Njeno delo zajema tako uspešno in predano pedagoško delo, vključno z mentoriranjem na vseh stopnjah, odlikuje pa ga tudi močna mednarodna vpetost. Tako je bila v Ameriški zvezi za izobraževalno znanost in tehnologijo (AECT) imenovana za petletno dobo kot članica strokovne komisije, ki oblikuje politike razvoja izobraževanja v ZDA, trenutno je urednica pri založbi Taylor & Francis, bila pa je urednica različnih revij in posebnih jubilejnih številk tujih revij. Dobro sodelovanje s tujimi organizacijami kaže tudi bogat seznam dosedanjih gostovanj in nazivov, prejetih na tujih univerzah v Rusiji, Avstraliji in ZDA.
NAGRADA ZA PEDAGOŠKO ODLIČNOST ZA ŠTUDIJSKO LETO 2022/2023 - IZR. PROF. DR. ARMAND FAGANEL (UP FM)
Na predlog UP FM Nagrado za pedagoško odličnost UP za leto 2023 prejme izr. prof. dr. Armand Faganel za izjemno pedagoško delo in podajanje tako teoretičnega kot praktičnega znanja študentom.
Dr. Armand Faganel je doktorski študij zaključil leta 2015 na UP FM, kjer je zaposlen od leta 2003, danes kot izredni profesor za področje marketinga. Kot nosilec in izvajalec sodeluje pri izvedbi več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Je predan visokošolski učitelj, mentor študentom pri zaključnih nalogah, dolgoletni predstojnik katedre za marketing. Njegova raziskovalna področja obsegajo medorganizacijski in potrošniški marketing, prodajo, zaznavanje kakovosti storitev v visokem šolstvu in upravljanje blagovnih znamk. Predanost pedagoškemu poklicu je moč razbrati iz številnih odzivov študentov, ki ga opisujejo kot predavatelja, ki študentom približa vsebine na vselej nov, inovativen in zanimiv način. Pri njegovem delu s študenti je moč razbrati željo, kako bi študentom ponudil kar največ, zato študente nenehno vključuje v svoje znanstveno delo, hkrati pa jih tudi že med šudijem seznani z realnim delovnim okoljem. Vseskozi ohranja stik s svojimi diplomanti in tako predstavlja most med prakso in teorijo, ki jo odlično pozna zaradi dolgoletnih izkušenj kot manager na področju maloprodaje, veleprodaje in avtomobilske industrije.
NAGRADA SREČKO KOSOVEL ZA ŠTUDENTE UNIVERZE NA PRIMORSKEM - MATEJ VREČIČ (UP FM)
Na predlog UP FM Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2023 prejme Matej Vrečič za zaključno nalogo Pasti pri investiranju v kriptovalute pod mentorstvom izr. prof. dr. Suzane Laporšek.
Matej Vrečič je zaključil prvo stopnjo programa Management na UP FM. V diplomskem delu je obravnaval izjemno aktualno področje kriptovalut. Z jasnimi teoretičnimi izhodišči je pojasnil obstoj in delovanje kriptovalut ter pasti, ki so prisotne pri investiranju v kriptovalute za posamezne vlagatelje in družbo kot celoto. V okviru naloge izkazuje poglobljeno poznavanje izbrane teme, ki je v nalogi smiselno artikulirana in predstavlja zaokroženo celoto. Ob koncu naloge celo predstavi predloge za izboljšave na raziskovanem področju in posebej poudari, da odsotnost regulacije tega področja lahko vodi v kripto kriminal. Pri pripravi zaključne projektne naloge je izkazal nadpovprečno raven samostojnosti in raziskovalne radovednosti. Dejstvo, da gre za področje, za katerega ni na voljo raziskav, pa tudi malo razpoložljivih virov, potrjuje, da naloga predstavlja posebno velik prispevek k stroki in k dvigu finančne pismenosti na področju tovrstnih vlaganj. Zaključna projektna naloga je izredno aktualna, saj se ukvarja z enim najbolj vznemirljivih področij v finančnem svetu, a kljub temu relativno malo raziskanim in kot ena prvih v slovenskem prostoru predstavlja pomemben korak k zavedanju in poznavanju tveganj in pasti kriptovalut.
PRIZNANJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM ZA ŠTUDENTE UNIVERZE NA PRIMORSKEM - LANA ERJAVEC (UP FVZ)
Na predlog UP FVZ Priznanje UP za študente UP za leto 2023 prejme Lana Erjavec za izjemno aktivno udejstvovanje na področju študijskega in obštudijskega udejstvovanja na UP ter prenosu glasu študentov.
Lana Erjavec se od vpisa na UP FVZ aktivno vključuje v študijsko in obštudijsko življenje na fakulteti in univerzi, s svojimi dejanji, zavzetostjo, motiviranostjo, posebnim čutom za sočloveka in požrtvovalnostjo pa je postala vzor številnim študentom. Tako je prispevala h grajenju skupnosti in občutka pripadnosti, ki se je v post-kovidnem obdobju med študenti izgubil; dvigu zavesti za družbeno odgovornost med študenti; razvoju celotnega sistema in promociji tutorstva ter študentskega sveta UP FVZ in UP; vzpostavitvi študentske revije Ad Salutem; detabuizaciji in destigmatizaciji nekaterih družbenih tem med študenti in spodbujanju pridobivanja neformalnih znanj; sodelovanju pri delovanju Alumni kluba UP FVZ in UP. Z novembrom je tudi predstavnica UP v študentskem svetu Transform4Europe (T4EU). Ob številnih odgovorno opravljanih nalogah, je predvsem človek z veliko začetnico, saj še vedno najde čas za dodatno prostovoljno delo h kateremu je zavezana že vrsto leto – izpostaviti velja delo na SOS telefonu. Lana Erjavec dokazuje, da je z organizacijo, vztrajnostjo in dobro voljo mogoče izjemno uspešno usklajevati študij in obštudijsko dejavnost.
PRIZNANJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM ZA ŠTUDENTE UNIVERZE NA PRIMORSKEM - ALJA POLANEC (UP PEF)
Na predlog UP PEF Priznanje UP za študente UP za leto 2023 prejme Alja Poljanec za izjemno aktivno udejstvovanje na področju študijskega in obštudijskega udejstvovanja na UP ter delo na področju tutorstva.
Alja Poljanec izkazuje izjemno predanost in angažiranost pri različnih dejavnostih tako na fakultetni kot univerzitetni ravni. Po prvih aktivnostih, povezanih s prevzemanjem organizacije dogodkov za študente, je njeno delo preraslo v aktivno sodelovanje tako v okviru Študentskega sveta kot Tutorjev. Kot koordinatorka Tutorjev UP PEF je prevzela spremljanje in svetovanje tako študentom kot novim tutorjem, izkušnje pa prenesla tudi na univerzitetni sistem tutorstva, ki je z njenim angažmajem dobil nove razsežnosti, uspehe in zagon. S tem je pokazala tako vsestranskost kot sposobnost obvladovanja širokega obsega odgovornih nalog, kar počne z veseljem, izjemno energijo in vestnostjo. Vključena je v fakultetni Študentski svet, podpredsednica univerzitetnega in članica študentskega sveta Transform4Europe (T4EU). Poleg tega izkazuje izjemno strast do pridobivanja znanja, saj je ob študiju andragogike na UP PEF tudi študentka biopsihologije na UP Famnit, ob tem pa aktivna na konferencah tako kot prostovoljka kot aktivna udeleženka. Njeno delo v različnih vlogah odraža visoko raven odgovornosti, organizacijskih sposobnost in izjemno predanost študentski skupnosti.
ZAHVALA UNIVERZE NA PRIMORSKEM ZA LETO 2023 - BLANKA PALČIČ (REKTORAT UP)
Na predlog Kolegija dekanov in direktorjev UP Zahvalo za sodelavce iz strokovnih služb UP za leto 2023 prejme Blanka Palčič za vestno delo in uspešno skrbništvo pomembnega projekta GDI UP.
Blanka Palčič se je kolektivu UP pridružila decembra 2010, danes skrbi za uspešno delovanje Štipendijskega sklada in je skrbnica Sveta zaupnikov UP, vzpostavila pa je tudi delovanje Alumni pisarne UP. Zaupano ji je bilo skrbništvo pomembnega projekta GDI UP – Zelena, digitalna in vključujoča UP, ki ga sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Z učinkovitimi organizacijskimi sposobnostmi skrbi za pravočasna poročanja in izvajanje projekta v skladu z določili financerjev. Pri organizaciji različnih dogodkov in delavnic kaže visoko mero čuta za protokol in natančnost za kvalitetno izpeljavo. S stalno skrbjo za ugled univerze si je pridobila spoštovanje in zaupanje različnih deležnikov, ki se vključujejo v njeno delo in naloge, ob tem pa kaže tudi visoko pripadnost univerzi.
petek, 15. marec 2024 Piezije združujejo umetnost in matematiko na UP
V četrtek, 14. marca, smo obeleževali Mednarodni dan matematike in konstanto pi. Ob tej priložnosti smo skupaj z UP IAM in Knjižni klub UP združili matematiko in umetnost z organizacijo dogodka prebiranja piezij, ki so prispele v okviru razpisanega natečaja piezij v slovenščini.
Prvi natečaj sta UP Famnit in UP IAM izvedla že leta 2014 in bili so nadvse navdušeni nad umetniško vrednostjo prispelih del, saj so bila zapisana v različnih oblikah in so nekatera celo presegala 130 decimalk števila pi.
V letošnjem natečaju je komisija naredila izbor treh najboljših pesmi, ki so ustrezala vsem razpisanim kriterijem, in sicer:
- Umetniško delo je zapisano v zborni slovenščini.
- Ustreza zahtevam pifilologije, torej mora število črk v nti besedi sestavka biti enako n-ti decimalki v desetiškem zapisu števila pi. Za cifro 0 uporabite besedo z desetimi črkami.
- Besedilo mora biti smiselno vsebinsko povezano.
- Dodatne točke za izvirnost si avtor lahko pridobi z zapisom, ki sledi pravilom določenih literarnih zvrsti (npr. v primeru poezije upoštevajte rimo, strukturo v obliki kitic, akrostih, carmen figuratum ipd.).
- Besedilo še ni sodelovalo na preteklih natečajih za PIezijo.
- Besedilo je avtorsko delo fizične osebe.
Pifilologija zajema različne mnemotehnične tehnike, ki lahko pomagajo pri znanju največjega možnega števila decimalk števila pi. En od načinov je piezija – torej poezija, v kateri mora število črk v n-ti besedi sestavka biti enako n-ti decimalki v desetiškem zapisu števila pi.
Letošnje piezije so bile obiskovalcem na voljo za prebiranje in recitiranje, zmagovalna dela pa so:
- 1. nagrada: Žan Debenjak s pesmijo Beg možganov
- 2. nagrada: Jure Krajnc s pesmijo Svatba pomladi
- 3. nagrada: Petja Korče s pesmijo Piezija
Letošnje piezije so dostopne TUKAJ
Vsem avtorjem umetniških del se zahvaljujemo za sodelovanje, udeležencem pa za udeležbo in recitacijo.
petek, 15. marec 2024 Königsberg: A Hidden Key to Graph Theory's Door: Vabljeni k ogledu 3. posnetka Famnitovih izletov v matematično vesolje
Tretje predavanje letošnjega cikla Famnitovih izletov v matematično vesolje z naslovom Königsberg: A Hidden Key to Graph Theory's Door, je izvedel Dr. Blas Fernandez, z Oddelka za matematiko UP FAMNIT. Predavanje je potekalo v živo in prek videokonferenčne povezave ZOOM.
Königsberg, danes eno izmed najbolj prepoznanih mest v matematiki, je zaradi svoje zanimive lege pritegnilo prebivalce, ki so si zastavili preprosto vprašanje: 'Ali je mogoče prečkati vse mostove mesta, ne da bi se pri tem vračali po isti poti?' To na prvi pogled preprosto vprašanje je kasneje izzvalo misli radovednih matematikov in oblikovalo bistvo teorije grafov. Skozi predavanje je predavatelj predstavil skrivnostno vlogo Königsberga, ki je odklenil vrata v neverjeten svet teorije grafov. Predavatelj je razkril bistvene ideje grafov - vizualnih predstavitev medsebojno povezanih vozlišč - in se poglobil v njihovo široko uporabnost pri reševanju najrazličnejših problemov.
O predavatelju:
Dr. Blas Fernandez, rojen leta 1992 v mestu Alberti, Buenos Aires, Argentina, je leta 2018 končal magistrski študij matematike na Nacionalni univerzi v La Plati. Pred zagovorom magistrske naloge je v okviru Erasmus programa gostoval na Univerzi na Primorskem. Z začetkom študijskega leta 2018/2019 se je Blas Fernandez vpisal na doktorski študij matematike na Univerzi na Primorskem, in od takrat naredil izjemen napredek na področju algebraične kombinatorike. Je avtor dvanajstih visokokakovostnih člankov, na mednarodnih konferencah in raziskovalnih seminarjih pa je predstavil več rezultatov iz svoje doktorske disertacije.
Vabljeni k ogledu!
petek, 15. marec 2024 Objavljen je razpis za mlade raziskovalce na UP v letu 2024
Univerza na Primorskem je objavila razpis za mlade raziskovalce, ki se bodo v prihodnjih štirih letih usposabljali po programu, ki je sestavljen iz raziskovalnega in študijskega sklopa. Posamezen mladi raziskovalec bo pod mentorstvom izvajal raziskovalno nalogo, ki bo ustrezno umeščena v raziskovalni program na članici UP.
V letu 2024 so razpisana štiri prosta mesta za mlade raziskovalce, od teh sta na UP IAM skupno razpisani dve mesti.
Kandidati se lahko prijavijo za usposabljanje pri naslednjih mentorjih, na raziskovalnih področjih in v okviru matičnih raziskovalnih programov UP.
- Prof. dr. Michel Lavrauw – raziskovalno področje Matematika, raziskovalni program P1-0285 Algebra, diskretna matematika, verjetnostni račun in teorija iger, UP Inštitut Andrej Marušič (UP IAM),
- Prof. dr. Enes Pasalic – raziskovalno področje Matematika, raziskovalni program P1-0404: Matematično modeliranje in enkripcija: od teoretičnih konceptov do vsakodnevnih aplikacij, UP Inštitut Andrej Marušič (UP IAM).
Kandidati morajo imeti zaključen študijski program druge stopnje v zadnjih štirih letih in povprečno oceno vseh izpitov in vaj, vključno z oceno magistrskega dela, vsaj 8.
Pri mentorju je lahko izbran samo en kandidat, s katerim se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za poln delovni čas, za dobo do štirih let. V primeru, da je kandidatov več, se razvrstijo po seštevku doseženih točk. Izbran je kandidat z najvišjim seštevkom točk. V primeru, da dva kandidata dosežeta enako število točk, se da prednost kandidatu iz podreprezentiranega spola na določenem raziskovalnem področju, v kolikor je za raziskovalno področje značilna spolna neuravnoteženost raziskovalcev na UP (več kot 60 %/40 % v korist/škodo enega spola).
Rok oddaje je do vključno 15. 6. 2024, do konca dneva. Kandidati oddajo prijave in priloge v elektronski obliki (skenirani dokumenti v formatu PDF) na e-naslov: razpis.mr@upr.si.
Celoten razpis MR 2024 // Prijavni obrazec MR 2024
četrtek, 14. marec 2024 Simulacija avtonomne vožnje z dr. Toralfom Trautmannom
Toralf Trautmann, fizik in profesor na Univerzi za uporabne znanosti v Dresdnu (HTWD), je 14. marca 2024 v Izoli na parkirišču pred objektom Livade 1.0 predstavil simulacijo avtonomne vožnje ter novosti na področju avtomobilske programske opreme.
Na dogodku so obiskovalci pridobili vpogled v napredno programsko opremo za avtomobile ter njen razvoj.
Poleg tega je dr. Trautmann 11. 3. 2024 na UP FAMNIT delil svoje znanje in izkušnje s prisotnimi v okviru Ponedeljkovega računalniškega seminarja.
Osredotočil se je na razvoj in testiranje naprednih sistemov, ki vozniku neposredno pomagajo, kot so senzorji za okolje (Lidar, Radar, Kamera), ter postopke odobritve avtonomnih vozil. Poleg tega je izpostavil pomen programske opreme in prikazal izdelavo prototipov z uporabo orodij, kot sta Matlab in Simulink. Na seminarju je predstavil raziskavo, ki poudarja potrebo po združevanju senzorjev za izboljšanje kakovosti zaznavanja ter se ukvarja s fizičnimi omejitvami senzorjev, predlagajoč prilagoditve za boljšo vidljivost.
Več o trenutnih postopkih testiranja in razvojnih dejavnostih Laboratorija za avtomobilsko mehatroniko na HTWD je predstavljeno tudi na tem videu.
Video posnetek seminarja je dostopen na tej povezavi.
četrtek, 14. marec 2024 Teden možganov – "Greva na samo"
Kako okrepiti intimnost v partnerskih odnosih? Ali je spolna vzgoja v osnovni šoli dovolj, da bi razumeli spolnost v celoti? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo skupaj s strokovnjaki z različnih področij razpravljali na letošnjem Tednu možganov na UP FAMNIT.
Teden možganov, ki je letos nosil naslov "Greva na samo", je mednarodna akcija, ki poteka vsako leto v tretjem tednu marca. V tem času po Sloveniji potekajo različni izobraževalni dogodki, katerih namen je ozaveščanje laične in strokovne javnosti o najnovejših dognanjih na področju raziskovanja človeških možganov in živčevja. Pod okriljem Slovenskega društva za nevroznanost, SiNAPSA, se organizirajo raznolika predavanja, delavnice za mlajše in starejše, okrogle mize ter filmski večeri s diskusijami.
Sklop dogodkov so organizirale študentke biopsihologije in psihologije v sodelovanju s Društvom študentov biopsihologije tudi v Kopru. Poleg osrednjih dogodkov v Ljubljani je Teden možganov potekal v Kopru od torka, 12. marca, do petka, 15. marca.
Leila Winkler in Larisa Lara Pohorec, obe diplomantki Biopsihologije na UP FAMNIT, sta bili koordinatorici skupine, ki je organizirala dogodke na UP FAMNIT. Pri pripravi dogodkov so aktivno sodelovali študentje biopsihologije, psihologije ter mladi zaposleni na UP FAMNIT.
Rdeča nit letošnjih dogodkov so bile teme, ki so se dotikale spolnosti, intimnosti in erotike. Na predavanjih so udeleženci med drugim pridobili vpogled v zasvojenost s spletno pornografijo ter kako nam pri obvladovanju težav lahko pomaga čuječnost. Poleg tega so bile razjasnjeni nekateri miti, ki so se pojavili zaradi pomanjkljive spolne vzgoje doma in v šolah.
Več informacij je na voljo na spletni strani Tedna možganov.
sreda, 13. marec 2024 Četrto predavanje FAMNITovih izletov v matematično vesolje 2023/24
Vljudno vabljeni na četrto letošnje predavanje z naslovom
»Matematika v ozadju igre Sudoku«
ki bo v sredo, 20. marec 2024, ob 18.00, v Veliki predavalnici 3, UP FAMNIT in prek ZOOM povezave,
predaval bo Dr. Slobodan Filipovski, UP FAMNIT, UP IAM in UL FMF.
Sudoku je logična uganka, ki uživa svetovno priljubljenost od leta 2005. Uganka je sestavljena iz kvadratne mreže velikosti 9 x 9, ki je nadalje razdeljena na devet podmrež velikosti 3 x 3. CIlj je zapolniti mrežo s števili od 1 do 9 tako, da se vsako število pojavi točno enkrat v vsakem stolpcu, vsaki vrstici in vsaki podmreži. Vsaka uganka se začne z nekaj že podanimi števili, ki definirajo težavnost problema. Za rešitev uganke je potrebna kombinacija logike, poskušanja in vračanja. V ozadju se skriva precej matematike: kombinatorika, ki se uporablja pri štetju veljavnih sudoko mrež, teorija grup, ki se uporablja za opis, kdaj sta dve mreži enakovredni, in računska kompleksnost v zvezi z reševanjem sudokujev. Na predavanju si bomo med drugim pogledali, koliko je najmanjše število začetnih namigov, ki definirajo enolično rešitev, in koliko je največje število začetnih namigov, ki ne porodijo enolične rešitve.
Predavatelj: Slobodan Filipovski je diplomiral iz matematike leta 2010 na Naravoslovno-matematični fakulteti na Univerza sv. Cirila in Metoda v Skopju. Med študijem je sodeloval kot član različnih komisij na tekmovanjih za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol ter kot predavatelj na pripravah za tekmovanja. Doktoriral je na Univerzi na Primorskem leta 2018 s področja ekstremalne teorije grafov. Leta 2020 je bil podoktorski študent na Univerzi Komenski v Bratislavi. Sedaj je docent na UP FAMNIT, kjer se tudi raziskovalno še naprej ukvarja z ekstremalno teorijo grafov in kemijsko teorijo grafov.
Prenos plakata
ponedeljek, 11. marec 2024 Famnitov študent z najboljšo idejo na tekmovanju POPRI prejel odlično prvo mesto
Pretekli teden je v Primorskem Tehnološkem Parku potekal polfinalni izbor tekmovanja - v podjetniških idejah mladih – POPRI, kjer so se potegovali mladi iz celotne Slovenije.
Na tekmovanju je svojo idejo predstavil tudi Matic Bončina, študent 1. letnika, programa Računalništvo in informatika na UP FAMNIT, ki je skupaj z Matejem Aleksovim, z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani prepoznal problem in za rešitev prejel odlično 1. mesto. Kot pravi sam, je na celoten razvoj spletne storitve Repono zelo ponosen, saj služi študentom in študentkam v študentskih domovih oz. zasebnih nastanitvah ter omogoča brezskrbno študijsko življenje.
"Z Matejem sva zelo ponosna, da je bila najina rešitev na problem obveznih selitev, ki vsako leto študentom povzroča neskončno preglavic, prepoznana, in se neskončno veseliva nastopa v finalu v Novi Gorici. Z že sedaj pridobljenimi sredstvi bova lahko produkt izpopolnila in se s tem približala končni misiji, narediti študijska leta najboljša leta fakultetne izobrazbe,” povzema Matic Bončina.
Kaj je Repono? Spletna storitev Repono poskrbi za varno shranjevanje in selitev lastnine študentov med počitnicami oz. stvarmi, ki jih izven sezone ne potrebujejo. To študentom omogoča, da se osredotočijo na stvari, ki so zares pomembne - študij, pridobivanje prvih delovnih izkušenj in brezskrbno poletje.
Letos na nacionalnem tekmovanju v podjetniških idejah tekmuje skoraj trideset odstotkov več mladih, kar pomeni 607 udeležencev, ki so razvili 203 inovativne poslovne modele. Približno polovica jih je uspela priti v polfinale, najboljši pa se bodo pomerili na finalu, ki bo 4. aprila 2024, v Novi Gorici.
POPRI organizira Primorski tehnološki park v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, SPIRIT Slovenija, javno agencijo, in Slovenskim podjetniškim skladom, ki zagotavlja tudi nagradni sklad tekmovanja. Ostali organizatorji so Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna občina Nova Gorica ter Občina Šempeter-Vrtojba."
Maticu in njegovi ekipi čestitke za prvo mesto in veliko uspehov v Novi Gorici!
petek, 8. marec 2024 RAZISKOVALNI INŠTITUT INNORENEW COE MED FINALISTI ZA PREJEM NAGRADE NOVEGA EVROPSKEGA BAUHAUSA 2024
Evropska komisija je med 530 prijavami izbrala finaliste za prejem nagrade Novega evropskega Bauhausa za leto 2024. Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je med izbranimi finalisti, včeraj pa se je začelo javno glasovanje za prejem nagrade.
Prijava, ki so jo pripravili strokovnjaki v InnoRenew CoE, je med več kot 530 prijavami, izstopala po kakovosti, usklajenosti z vrednotami in načeli Novega evropskega Bauhausa ter možnosti za spodbujanje lepote, trajnosti in vključenosti.
»InnoRenew CoE je postal središče za znanstveno in industrijsko skupnost, ki je usmerjena v trajnostno prihodnost,« je dejala Eva Prelovšek Niemelä, arhitektka in vodja raziskovalnega oddelka za kreativnost in družbo v InnoRenew CoE, in dodala: »S številnimi dogodki, usposabljanji, konferencami, znanstvenimi projekti in sodelovanjem smo v Izolo, ki je bila nekoč industrijsko mesto, uspešno prinesli novo upanje in znanje.«
V raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE niso le zasnovali in zgradili največje lesene stavbe v Sloveniji po načelih restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja (REED), temveč so stavbo hkrati oblikoval tako, da sama po sebi služi kot raziskovalni objekt. Raziskovalci inštituta namreč uvajajo, preizkušajo in prikazujejo nove rešitve, tehnologije in sisteme za ocenjevanje gradbenih materialov, gradbenih sistemov in dobrega počutja uporabnikov v njej. Obenem si v inštitutu prizadevajo, da bi svoje znanje in inovativne pristope delili tudi s širšo skupnostjo. Prav zato so, od uradnega odprtja stavbe leta 2022, v njej pritegnili, gostili in zbrali že več kot 30.000 ljudi. Na tak način tudi navdihujejo ljudi, da bolj pogosto uporabljajo les v stavbah, za pohištvo, pa tudi za druge namene. Poleg tega je v stavbi InnoRenew CoE sedež Začetnega vozlišča Akademije Novega evropskega Bauhausa za trajnostno grajeno okolje z obnovljivimi materiali (NEBAP Hub). Z aktivnostmi NEBAP Hub bodo pod vodstvom Univerze na Primorskem izvajali usposabljanja za pospešitev razogljičenja domov in stavb po Evropi in širše.
Zasnova in gradnja največje lesene stavbe v Sloveniji je bila zelo kompleksna naloga, ki je presegala zgolj zasnovo, saj so avtorji v InnoRenew CoE morali dokazati tudi, kako lahko s fizičnim preoblikovanjem postindustrijskega kraja, ustvarijo nov duh in družbeno-tehnični razvoj z vzpostavitvijo privlačnega znanstvenega središča.
»Z gradnjo stavbe InnoRenew CoE smo uspešno ustvarili novo znanstveno središče, ki zagotavlja in spodbuja sodelovanje med raziskovalnimi inštituti, univerzami, zasebnimi podjetji, strokovnjaki za poklicno usposabljanje, šolami ter lokalno, nacionalno in mednarodno skupnostjo,« še poudarja Eva Prelovšek Niemelä. V nadaljevanju je izpostavila tudi zadovoljstvo, da so odličnost in ambicije raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE prepoznali tudi v skupnosti Novega evropskega Bauhausa in Evropski komisiji.
V InnoRenew CoE so se odločili za prijavo, saj so prepričani, da je sam inštitut primer dobre prakse, ki prikazujejo lepo, trajnostno in vključujoče okolje. Od včeraj naprej pa vse do 27. marca 2024 (do 18.ure) poteka javno glasovanje med finalisti za prejem nagrade novega evropskega Bauhausa 2024. Glasovanje je omogočeno preko spletne platforme NEB Prizes.
Nagrade za leto 2024 bodo podelili 20 zmagovalcem, dve od teh bodo odločene na podlagi javnega glasovanja, ostale pa s strani strokovne komisije. Zmagovalci bodo razglašeni na festivalu Novega evropskega Bauhausa, ki bo potekal v Bruslju. Na festivalu se bodo zbrali posamezniki iz različnih okolij, da bi razpravljali o trajnostni prihodnosti. Med njimi bo tudi dr. Andreja Kutnar, direktorica InnoRenew CoE, ki bo predstavila zgodbo in proces ustanavljanja Akademije Novega evropskega Bauhausa na Univerzi na Primorskem ter načrtovane dejavnosti Vseevropskega konzorcija NEBA (NEBA Alliance), ki ga prav tako vodi Univerza na Primorskem.
Nagrade Novega evropskega Bauhausa so namenjene za projekte, ki v praksi prikazujejo njegova ključna načela in vrednote ter spodbujajo mlajšo generacijo k razvoju novih konceptov in idej.
Vabimo vas, da sodelujete na javnem glasovanju in podprete projekt InnoRenew CoE!
petek, 8. marec 2024 UP OB 8. MARCU – ŽENSKE RAZISKUJEJO ZA ŽENSKE
Univerza na Primorskem (UP) v podatkih o zaposlenih ženskah in študentkah ne sodi v večino značilnih podatkov. Med vsemi skupinami interne javnosti tako prevladujejo ženske, in sicer je med visokošolskimi učiteljicami in sodelavkami ter raziskovalkami 51,9 % odstotkov žensk (261), med podpornimi službami pa 75,2 % (200). Žensk zaposlenih v vodstvenih strukturah je 42,8 %.
Ob približevanju 20. obletnice je prav, da se ozremo nazaj. UP je namreč ne le prva univerza v Sloveniji z žensko rektorico - dr. Lucija Čok, od leta 2003, ki je univerzo vodila od nastanka, temveč ostaja edina slovenska univerza z dvema rektoricama med mandati. Sedanja rektorica, dr. Klavdija Kutnar je vključena tudi v Evropsko združenje rektoric - European Women Rectors Association (EWORA), mednarodno neprofitno združenje, ki promovira vlogo žensk na vodilnih položajih v akademskem svetu in se bori za enakost spolov v visokošolskem prostoru na evropski in mednarodni ravni. Danes tudi štiri od šestih fakultet vodijo dekanje.
Tudi med mlado generacijo je večina ženskega spola, saj je študentk na vseh stopnjah študija 76,80 % in prednjačijo od prve (75,52 %) prek druge (81,85 %) do tretje, to je doktorske stopnje (69,47 %) študija. Tudi med mladimi raziskovalci, ki so se usposabljali v preteklem letu je 59 % raziskovalk. Pomemben poudarek je tudi, da je višji ali izenačen odstotek študentk na fakultetah, ki usposabljajo na naravoslovnih smereh, kjer se še vedno pojavlja stereotip večje primernosti za moške.
Na mednarodni dan žensk in deklet v znanosti smo se osredotočili na projekte, namenjen izboljševanju zdravja in položaja žensk, ob 8. marcu pa smo se obrnili na raziskovalke na UP in njihova področja, ki bodo z napredkom in dognanji pripomogla k izboljšanju različnih področij življenja za ženske. Tako smo jih vprašali o namenih njihovih raziskav in njihovi vlogi v raziskovanju.
VABLJENI K BRANJU INTERVJUJEV:
ASIST. NINA KROHNE, MSC, Mlada raziskovalka (psihologija) (UP Inštitut Andrej Marušič)
V intervjuju spregovori o doktoratu v zaključevanju "Samomorilno vedenje žensk: vloga intimnopartnerskega nasilja in rezilientnoati do samomorilnosti" v katerem se ukvarja z javnozdravstvenima problematikama – samomorilnim vedenjem žensk in intimnopartnerskim nasiljem.
Kako vaše delo/projekt pripomore k reševanju težav, ki so bolj specifične za ženske, njihov položaj ali druga vprašanja?
V svoji nalogi se ukvarjam z dvema pomembnima javnozdravstvenima problematikama – samomorilnim vedenjem žensk in intimnopartnerskim nasiljem. Samomorilno vedenje žensk je zaradi nižjega količnika samomora med ženskami, v primerjavi z moškimi, slabše raziskano, intimnopartnersko nasilje pa je del večjega družbenega problema – nasilja na podlagi spola, ki izhaja iz patriarhalnih družbenih struktur. Z nalogo želim spoznati epidemiološke in psihološke razsežnosti omenjenih problematik, predvsem pa v ospredje postaviti doživljanje žensk ter pripraviti teoretično osnovo za intervencije na tem področju.
Kaj je navdihnilo vaš trenutni raziskovalni projekt ter vas sodbudilo, da ste se odločili za kariero v znanosti, zlasti na področju, ki se prepleta z vprašanji spola?
Razmišljanje in odkrivanje novega znanja je bil zame vedno eden najljubših hobijev in ko sem začela s študijem Biopsihologije na UP, sem vedela, da želim delovati v akademskem okolju. Zanimanje za raziskovanje na področju spola pa izhaja predvsem iz lastne izkušnje bivanja v ženskem telesu. Tekom odraščanja sem namreč doživljala precej ovir pri sprejemanju dejstva, da sem ženska, saj sem ponotranjila veliko negativnih predsodkov o ženskah in nisem si želela, da ti predsodki veljajo zame. Ko sem spoznala, da tu ne gre le za osebno doživljanje, ampak za strukturni problem, sem občutila nekakšno olajšanje, ampak tudi jezo, ki me je motivirala, da svoje delovanje usmerim v reševanje te problematike.
Kako menite, da bodo vaše raziskave prispevale k razumevanju samomorilnega vedenja žensk, vloge intimnopartnerskega nasilja ter rezilientnosti do samomorilnosti?
Rezultati moje raziskave osvetljujejo dejstvo, da se dobra tretjina žensk v Sloveniji sooča z mislimi o smrti oz. samomoru, slaba tretjina pa je imela izkušnjo intimnopartnerskega nasilja. Prav tako rezultati kažejo, kako povezana sta omenjena konstrukta - ženske, ki jim je izkušnja intimnopartnerskega nasilja povzročila večje trpljenje, imajo tudi večje možnosti, da se bodo borile z mislimi o samomoru. Model, ki je nastal v okviru doktorske naloge, kaže, da med ženskami, ki trpijo, obstajajo takšne, ki izkazujejo več virov rezilientnosti in doživljajo posttravmatsko rast. To lahko na prvi pogled daje vtis, da so posledice intimnopartnerskega nasilja za njimi, vendar rezultati kažejo, da temu ni tako in nas opozarjajo, da smo pozorni tudi na tiste, ki lahko navidez delujejo, kot da imajo situacijo pod nadzorom.
Ali ste vključeni v morebitna skupna prizadevanja ali partnerstva, da bi dosegli svoje raziskovalne cilje v podporo ženskam in dekletom?
Ukvarjam s problematiko, ki je interdisciplinarna in globalna, zato se želim povezati s čim več raziskovalci in strokovnjaki, ki delujejo na tem področju. V preteklem letu smo skupaj z raziskovalci iz Velike Britanije pripravili simpozij na temo intimnopartnerskega nasilja in samomorilnega vedenja med ženskami, vključena pa sem tudi v delovno skupino o samomoru med dekleti in ženskami, ki od nedavnega deluje pod okriljem Mednarodne zveze za preprečevanje samomora, vodijo pa jo raziskovalci iz Avstralije. V nadaljevanju si želim povezati tudi s slovenskimi raziskovalci, predvsem pa diseminirati rezultate med strokovnjake, katerim bi spoznanja lahko prišla prav pri svojem delu.
Bi izpostavili kakšen ključen mejnik, preboje, ki ste jih dosegli na svoji raziskovalni poti oziroma opisali kak pomemben rezultat vaših raziskav?
V svoji raziskavi ugotavljam, da ženske, ki so imele izkušnjo intimnopartnerskega nasilja, v splošnem doživljajo intenzivnejše težave v duševnem zdravju ter imajo manj virov, na katere se lahko oprejo pri premagovanju teh težav. Med te vire spada tudi socialna opora, ki se kaže kot najpomembnejši dejavnik, ki pri ženskah z izkušnjo nasilja viša rezilientnost do samomorilnosti. Žal pa je varovalna vloga socialne opore posebej izrazita ravno pri ženskah, ki niso imele možnosti deliti svoje izkušnje intimnopartnerskega nasilja z nikomer in izkazuje se, da so pri teh ženskah misli o samomoru pogosto povezane s sramom. To nam daje vedeti, kako pomembno je, da gradimo odprto in sprejemajočo družbo, v kateri se bomo ženske, ne glede na izkušnjo nasilja, počutile sprejete in neobsojane. Pomen teh rezultatov je bil priznan tudi med drugimi strokovnjaki s področja, saj sem za njihovo predstavitev dobila drugo nagrado na dogodku za mlade raziskovalce, ki je lansko leto potekal v okviru 32. svetovnega kongresa Mednarodne zveze za preprečevanje samomora.
Katere vrednote ali načela, ki so vam blizu, vas vodijo pri vaših raziskovalnih prizadevanjih, zlasti v kontekstu spodbujanja enakosti spolov in krepitve vloge žensk?
Prizadevanje za enakost spolov ter za krepitev vlog žensk sta področji, ki me zaradi osebne izkušnje morda nekoliko bolj pritegneta, vendar pa izhajata iz podobnih vrednot oz. osebnih dispozicij kakor druga področja, ki so mi blizu in se nanašajo predvsem na opolnomočenje posameznikov ali skupin, ki zaradi osebnih ali drugih okoliščin ne morejo izpolnjevati svojih potencialov in doseči občutka blagostanja. Srečo imam, da lahko opravljam delo, kjer me lahko, tako kot v življenju, vodita srčnost in sočutje. Motivira pa me tudi empatija, čut za pravičnost, želja po vključevanju in spodbujanju raznolikosti ter po tem, da bi se ljudje, ne glede na njihove okoliščine, počutili izpopolnjene.
Kakšen nasvet bi kot zgled za ambiciozne znanstvenice dali tistim, ki razmišljajo o vstopu na vaše področje ali si prizadevajo za podobne raziskovalne interese?
Javni prostor, tudi akademski, je bil dolgo časa rezerviran le za določen spol in določen družbeni razred, kar je vodilo v to, da so bila znanstvena spoznanja prilagojena predvsem skupinam, ki so jih ustvarjala. V današnjem času pa lahko opažamo, da se s tem, ko raziskovalne skupine postajajo bolj heterogene (ne le glede spola, ampak tudi starosti, družbenega razreda, etične pripadnosti itd.), spreminjajo tudi znanstvena spoznanja in teorije. Raziskovalci imamo to čast in odgovornost, da s svojimi spoznanji ustvarjamo obzorje poznanega in kljub temu, da pri svojem delu sledimo znanstveni metodologiji, vanjo hote ali nehote vnašamo tudi sebe in lastne poglede. Raziskovalke tako lahko s svojim delom ustvarjamo svet, ki upošteva več različnih perspektiv in je prilagojen širšim skupinam ljudi.
DR. POLONA SITAR (UP Fakulteta za humanistične študije, Oddelek za zgodovino)
V intervjuju spregovori o svojem podoktorskem projektu Emancipatorne politike ženskih družbenih gibanj in postsekularni obrat v feminizmu, v katerem raziskuje vlogo Rdečega šotora kot feministično-spiritualnega menstrualnega družbenega gibanja. Z nami deli tudi misli o svoji raziskovalni poti.
V okviru podoktorskega projekta raziskujete vlogo Rdečega šotora kot feministično-spiritualnega menstrualnega družbenega gibanja. Kako gibanje Rdeči šotor izpodbija tradicionalne družbene predstave o menstruaciji?
V okviru podoktorskega projekta raziskujete vlogo Rdečega šotora kot feministično-spiritualnega menstrualnega družbenega gibanja. Kako gibanje Rdeči šotor izpodbija tradicionalne družbene predstave o menstruaciji?
To počne tako, da udeleženkam ponudi osvoboditev od mentrualnega sramu in privzgaja nove vrednote, ki rušijo tabuje o »neizrekljivem« – menstrualni krvi, menstrualnih ciklih itd. Živimo namreč v svetu, v katerem menstruacijo še danes obdajajo tabuji, mistifikacija, prepovedi, zapovedi, običajno pa se povezuje z nečistostjo. Tudi oglasi za menstrualne proizvode z uporabo alegoričnih podob in evfemizmov prispevajo k ohranjanju menstrualnega tabuja, če si v spomin recimo prikličemo oglase proizvodov za menstrualno higieno, kjer moder gel kaplja na vložek, čeprav vemo, da je menstrualna kri rdeča. Menstruacija predstavlja tabu že od totemistično organiziranih kultur, kar je pokazal Émile Durkheim, saj je stik z menstrualno krvjo nekoč veljal za nekaj nevarnega; v plemenih so verjeli, da se skoznjo preliva totem, torej bog, stik svetega s profanim pa bi lahko človeka uničil. Ne samo, da Rdeči šotor menstruacijo detabuizira in omogoča prostor, kjer se o njej govori odprto, ampak ženske tudi uči, da se opolnomočijo, če živijo skladno s svojim menstrualnim ciklom in povezujejo s krvjo, ki ni dojeta kot sramotna, ampak kot magična in sveta. Gre torej za radikalno nasproten pogled na menstruacijo kot sram in tabu, ki vlada v mainstream družbi. Antropološke raziskave o menstruaciji in politiki telesnega sramu so pokazale, da menstruacija ni le biološki, ampak tudi družbeno-kulturni dogodek, povezan z družbenimi razumevanji higiene in sramu, ki je odigral pomembno vlogo v konstituiranju žensk kot »drugih« v družbi. Ker v družbi moško telo predstavlja nek standard normalnega, nevtralnega telesa, vsi abnormalni dogodki ženskega telesu, kot je menstruacija, nakazujejo na neko anomalijo, odmik od normalnega, zadrego, sram in breme. Sram, ki ga ženske izkušajo, ko menstruirajo, je torej tudi posledica kulturnega pozicioniranja telesnih razlik znotraj družbe med ženskami in moškimi, in seveda podrejenega položaja žensk v družbi. Sogovornice so po obiskovanju Rdečega šotora o menstruaciji govorile brez zadrege, čeprav jo je večina prej dojemala podobno kot njihove mame – kot sramotno breme in bolezen. V raziskavi za doktorat, v kateri sem se ukvarjala s potrošno kulturo v socialistični Sloveniji, in se pogovarjala z generacijo žensk, rojenih pred drugo svetovno vojno ali kmalu po njej, sem izvedela, da so bili poleg pralnega stroja zanje največji objekt poželenja vložki za enkratno uporabo, me je pa šokiralo, kako pogosto se je zgodilo, da so ob tej temi sogovornice preprosto obmolknile. In ta tišina je bila zame izjemno zgovorna. V angleškem jeziku obstaja izraz »lineage of female shame«, torej rod ženskega sramu, ki pomeni, da se molk o menstruaciji zaradi stigme prenaša iz generacije v generacijo, zato se pogovor o njej med starejšo in mlajšo generacijo žensk pogosto sploh ni zgodil, Rdeči šotor pa spodbuja tudi k temu.
Kako razumete izraz "emancipatorna politika" v kontekstu ženskih družbenih gibanj?
S tem, ko se udeleženke udeležujejo Rdečega šotora, ki predstavlja menstrualno žensko družbeno gibanje, ozaveščajo kvalitete svojega menstrualnega cikla, krepijo pa tudi vrednote, povezane s praksami zdravljenja, nege, ženske solidarnosti, saj nudi prostor za konstruiranje sestrstva, kjer ženske med seboj ne tekmujejo. Gre za obliko ženske solidarnosti, ki jo na neki način lahko dojemamo tudi kot politično, ker je prostor boja proti seksističnim predpostavkam o menstruaciji in ženskah kot šibkih, bolnih osebah. Menstrualna solidarnost lahko ženskam omogoči, da prepoznajo skupnega nasprotnika (npr. seksizem), se aktivistično vključijo v širšo družbo prek svojega reproduktivnega zdravja in v kolektivni boj proti menstrualni negativnosti in zasramovanju ženskih teles ter sprejmejo »afektivno solidarnost«. Omogoča način konstruiranja sodobnega »sestrstva« in boj proti seksističnim predpostavkam o menstruaciji in menstruirajočih ženskah, alternativno izkušnjo sebstva, telesa in spiritualnosti, ki postavlja pod vprašaj prevladujoče reprezentacije ženskega komodificiranega in seksualiziranega telesa v družbi.
Čeprav je fokus Rdečega šotora na osebni transformaciji in včasih osebnem aktivizmu, lahko koncept osebne odgovornosti vključuje tudi odgovornost do drugih in ima politične posledice. Rdeči šotor temelji na predpostavki, da si ženske med seboj delijo mnogo skupnih problemov v družbi, ker se soočajo s podobnimi problemi v življenju. Ko zdravijo sebe, svoj individualni sram, hkrati zdravijo tudi kolektivni sram glede menstruacije. Ženske delijo krivice iz vsakdanjega življenja in jih povezujejo s strukturnim zatiranjem žensk v družbi. To je lahko izhodišče za feminizem, nek prostor, kjer se začne več javnega in aktivističnega organiziranja. Sama v resnici to spiritualno prakso, ki jo ženske prakticirajo na teh ženskih krogih, dojemam kot subverzivno, ker je de facto politična. Zakaj? Udeleženke spoznajo nove vrednote, dobijo nova prepričanja o opolnomočenju žensk, s katerimi se seznanijo v krogih, kar lahko predstavlja tudi potencial za deligitimizacijo sistema v družbi. Pri tem velja opozoriti, da gibanje Rdeči šotor v Sloveniji nima tako odkrito političnega profila z namenom strukturnih sprememb v družbi, kot ga ima gibanje v ZDA. V Sloveniji so npr. nekatere njegove udeleženke, ki delujejo kot porodne spremljevalke (doule), skušale spremeniti sistem rojevanja v bolnišnicah, v ZDA pa so nekatere udeleženke politično aktivne v javnosti pri spopadanju z menstrualno revščino, tako da delijo brezplačne proizvode za menstrualno higieno, si prizadevajo za spremembo zakonodaje za zmanjšanje obdavčitve proizvodov za menstrualno higieno ter opozarjajo na problem menstrualnih odpadkov. Iniciativa Rdeči šotor v Ameriki si npr. prizadeva tudi za odpravo nasilja v družini, spolnega nadlegovanja in trgovine z ljudmi. Potrebno pa je emancipacijo razumeti tudi v kritičnem kontekstu, saj prevladujoči diskurz o spiritualnosti temelji na moderni kapitalistični ideologiji individualizma, prav tako so te prakse povezane s potrošnjo, pri čemer je dostop do njih pogosto omejen z denarjem. Past, v katero se lahko ujamejo gibanja, kot je Rdeči šotor, je lahko prevelik fokus na samopreobrazbi in premajhen na preobrazbi družbe. Tako lahko pri udeleženkah pride do samoaktualizacije, ki se ne navezuje na globalne povezave v smislu političnega angažiranja.
Kako v svoji raziskavi obravnavate presečišče feminizma, spiritualnosti in aktivizma?
V konceptualizacijah sodobnih feminizmov je prišlo do preizpraševanja, ali naj prostori, ki so namenjeni samo ženskam, vključujejo le ženske, ki so rojene kot ženske, ali tudi trans ženske. In tukaj vse skupaj postane zares zanimivo. Rdeči šotor namreč kot prostor, ki je namenjen samo ženskam, predstavlja tudi mesto potencialnega konflikta med spolom kot biološko in družbeno kategorijo, ker temelji na povezovanju z ženskimi cikli, menstruacijo, maternico ... Pojavi se seveda vprašanje, kaj je z osebami, ki tega nimajo, pa se identificirajo kot ženske. V Rdečem šotoru je kategorija »ženska« včasih razumljena kot neka toga, esencialistična kategorija, ženstvenost pa kot osrednja lastnost ženske. S tem Rdeči šotor na neki način perpetuira disciplinsko moč spola, ko legitimira esencialistične ideologije spola glede tega, kaj sestavlja pravo žensko, se pravi maternica, ženskost, zmožnost rojevanja. Na ta način se dihotomije med biološkim in družbenim spolom obravnavajo kot »naravne.« Čeprav je večina izrazila pripravljenost sprejeti medse transspolne in nebinarne osebe, je bilo pri nekaterih sogovornicah zaznati pomislek, da trans ženske ne morejo v vsej polnosti sodelovati v Rdečem šotoru, ker ne menstruirajo. Pomisleki v Rdečem šotoru gredo predvsem v smer, da je ženski krog v prvi vrsti prostor, namenjen vsem cis ženskam, ki je nujna oblika separatizma žensk v trenutnem patriarhatu, v smislu, da morajo imeti vsaj en prostor, namenjen zgolj njim. S tem ko se cis ženske v Rdečem šotoru identificirajo z biološkimi označevalci, so trans ženske izključene, ker so dojete kot drugačne. Transspolne osebe se namreč ne identificirajo s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu, zato so trans ženske tudi ženske že od rojstva, a niso bile prepoznane kot take. Spol je, kot rečeno, vedno tudi družbena kategorija.
In če vse skupaj pogledamo širšem kontekstu, vidimo, da danes v menstrualem aktivističnem gibanju obstaja konflikt med feminističnimi spiritualisti in radikalnimi menstrualnimi aktivisti, ki sega v samo jedro politike družbene konstrukcije spola. Nekatera feministična spiritualna gibanja dojemajo menstrualni cikel kot nujno lastnost vsake ženske. Toda tu se pojavi problem, saj ne menstruirajo vse ženske, recimo ženske po menopavzi, nekatere športnice itd. in ne menstruirajo samo ženske, ampak tudi transmoški in interseksualci. Medtem ko spiritualne_i menstrualne_i feministke_i izhajajo iz kategorije »ženska«, ki zanje pomeni tudi osnovo za politično delovanje, jo radikalne_i menstrualne_i feministke_i zavračajo. S kampanjo vključevanja trans oseb oz. transinkluzije govorijo o »menstruatorjih«, ne ženskah, ko govorijo o osebah, ki menstruirajo, s čimer opozorijo ločenost telesa od identitete. Ta termin uporabljajo, ker je spolno nevtralen in ker želijo razširiti menstruacijo izven okvirov spola in izzivati hegemonijo esencialistične spolne binarnosti. S tem radikalni menstrualni aktivizem pokaže tudi na nujnost spodkopavanja dvospolnega sistema, na katerem temelji patriarhalni družbeni sistem. Z vključevanjem transspolnih in nebinarnih oseb ima Rdeči šotor potencial, da spodkoplje prevladujočo ideologijo binarne konstrukcije spola in preseže okvire binarističnega feminizma 20. stoletja. Lahko izzove prevladujoče ideologije spola v družbi ter prekine s tradicionalnimi konservativnimi spolnimi esencializmi, ki so prisotni v mnogih religijah in spiritualnostih ter se premakne izza sekularnega liberalnega feminizma in postmodernega konstruktivizma k feminizmu, v katerem imata spolna dihotomija in svéto novo vlogo.
Kaj vas je pripeljalo do tega, da ste svoj raziskovalni interes osredotočili na feministično-spiritualni menstrualni aktivizem?
V času podoktorskega študijskega gostovanja na Univerzi v Reki (Center for Advanced Studies SEE) sem se ukvarjala s tematiko menstrualnih družbenih gibanj, ki se večinoma nahajajo v Ameriki. Ker sem želela izvesti antropološko terensko raziskavo sem iskala podobno družbeno gibanje v Sloveniji in naletela na Rdeči šotor. Zdel se mi je izjemno zanimiv, ker predstavlja primer spiritualnega feminizma, s katerim sem se prvič bolje seznanila ko sem prisluhnila okrogli mizi, kjer je sodelovala znana ameriška filozofinja in teoretičarka spolov Judith Butler, prav tako pa tudi nuna, ki se je opredelila za feministko, pri čemer so se mi podrle vse predstave o feminizmu, ki ga prej nisem povezovala s tako rigidno in tradicionalno religijsko institucijo, kot je Rimokatoliška cerkev. Toda tudi Saba Mahmood, sicer sodelavka in dobra prijateljica Butlerjeve, ki je svojo raziskavo opravljala med muslimankami v Egiptu, je ugotavljala, da so v bolj ortodoksnih religijah, ki so de facto patriarhalne, ženske vedno našle svoj prostor emancipacije. To velja tudi za krščanstvo. V Sloveniji je tradicija tako imenovanega sekularnega feminizma, ki je želel preseči religijske okvire, saj je v religiji videl enega izmed virov zatiranja žensk, s čimer se je uveljavilo prepričanje, da se religiozna/spiritualna identiteta in feminizem izključujeta. A obstajajo različni feminizmi in različni kulturno-zgodovinski konteksti njihovih nastankov. Obstajajo družbe, kjer se nikoli ni ločevalo med svétim in profanim, zato tudi feminizem v teh kulturah nikoli ni bil ločen od svétega oz. religije, ki preveva njihov vsakdan.
Kako upate, da bo vaša raziskava vplivala na prakse, povezane z opolnomočenjem žensk, preseganjem menstrualnega tabuja?
V 21. stoletju menstruacija še vedno ostaja tabu, zato je spreminjanje pogleda nanjo kot stigmo izjemno pomembno. Kar se tiče preseganja tabuja v širši družbi raziskava pripomore k njeni detabuizaciji in bolj odprtem govoru o njej. V kontekstu opolnomočenja žensk velja izpostaviti, da so bile na Rdečem šotoru udeleženke večkrat nagovorjene k skrbi zase, kar lahko ima moralne posledice za posameznice, umeščene v družbenih vlogah, ki samoizpolnitvi ne dajejo legitimnosti. V družbi, ki je še vedno odvisna od skrbstvenega dela žensk in ki temu delu odmerja malo družbenega priznanja in denarja, je spiritualnost, ki nagovarja ženske, da najprej poskrbijo zase, k ekspresivnemu sebstvu torej, ki živi življenje zase, vsaj simbolno subverzivna za tradicionalno žensko identiteto, zaznamovano s samopožrtvovalno skrbjo za druge. Ženske, ki skrbijo za druge, so pogosto izčrpane od dajanja, prav tako je »emocionalno delo« pogosto nevidno, podcenjeno in izrazito spolno zaznamovano. Subverzivno je tudi sporočilo Rdečega šotora, ki ženskam sporoča, da njihovo edino poslanstvo v življenju ni postati mati, saj maternica ni namenjena zgolj rojevanju otrok, ampak tudi projektov in kreacij skladno z življenjsko vizijo. Po drugi strani pa je to opolnomočenje dvorezen meč. Ženske s tem, ko skrbijo zase, da bi postale boljše mame in partnerke, potrjujejo žensko tradicionalno delo »relacijske skrbi« za druge - otroke, moža itd. S tem legitimirajo »emocionalno skrb« razdajanja za druge, ki tradicionalno pripada ženskam in njihovemu delu, zato ostajajo v tradicionalnih ženskih vlogah.
V Rdečem šotoru je bila večkrat omenjena zahteva in želja žensk po moči, tako v zasebni kot tudi v javni sferi. To željo odraža celoten ritual Rdečega šotora, skupaj z ikonografijo, kot je kipec boginje na oltarju, ter z besedili pesmi, literaturo, videi itd. Ženske imajo danes na voljo več načinov opolnomočenja, kot so jih imele v preteklosti, kar je potrebno seveda razumeti v intersekcionalnem kontekstu družbenega razreda, etničnega porekla, starosti posameznice itd., še vedno pa niso dosegle enakosti z moškimi. In za mnoge je ta diskrepanca postala nevzdržna. V spiritualnih ženskih skupinah, kjer je ženska enakopravnost z moškimi realna možnost – še več, implicitno je poudarjena superiornost žensk – se lahko udeleženke čutijo opolnomočene in kompenzirajo za pomanjkanje moči, ki ga izkušajo v vsakdanjem življenju. Tako v intervjujih kot tudi na druženjih v Rdečem šotoru je bilo večkrat omenjeno, da je vsaka ženska boginja. V feministični spiritualnosti boginja ni ženski nadomestek za boga, ker izhaja iz premise, da tako kot potrebujemo pozitivno kategorijo ženske, ki ni konstituirana v odnosu do moškega, potrebujemo tudi boginjo onstran boga, ki predstavlja politično in psihološko orodje za ženske, ki iščejo osvoboditev in opolnomočenje. Identificiranje sogovornic z boginjami je politično dejanje, saj se zoperstavlja patriarhalnemu nadzoru nad ženskimi telesi in predstavlja alternativo sramu in seksizmu, ki zaznamujeta izkušnje žensk z menstruacijo in krepita patriarhalno konstruirane stereotipe ženskosti. »Boginji« nenazadnje ni treba prenašati neenakega plačila za enako delo in ostalih lastnosti patriarhalnih struktur, ki ženske omejujejo.
Menim, da lahko nove vrednote in prepričanja o opolnomočenju žensk, s katerimi se udeleženke seznanijo v Rdečih šotorih, predstavljajo tudi potencial za delegitimizacijo prevladujočega sistema družbe, v kateri so večinoma ženske tiste, ki so na podrejenih položajih in premalo cenjene.
Če razmišljate o svoji poti, ali lahko delite (ključni) trenutek ali izkušnjo, ki je utrdila vašo zavezanost k delovanju na znanstvenem področju, raziskovanju?
Ta ključni trenutek na moji raziskovalni poti in življenjski trajektoriji je bila izguba službe na prejšnji raziskovalni instituciji. Ironično je nekaj, kar bi načeloma moralo biti usodno za raziskovalno in karierno pot glede na majhnost slovenskega akademskega sveta, prispevalo k temu, da jo je utrdilo.
Bi lahko izpostavili kakšen vidik vaše raziskovalne poti, ki vas je najbolj presenetil?
Teh je bilo več. Najprej mi padejo na pamet kazalci in merila ocenjevanja znanstvene odličnosti raziskovalk_cev in njihova implementacija.
Kakšen nasvet bi za zgled dali mladim, ki šele vstopajo na svoje raziskovalne poti?
Predvsem naj sledijo svojim raziskovalnim interesom in raziskujejo to, kar jih zanima, tudi če to ni nujno v skladu z raziskovalnimi interesi njihove mentorice_ja in naj bodo vedno vpeti v trende raziskav mednarodne znanstvene sfere. Svetovala bi jim naj slovenske akademske sfere ne dojemajo preveč naivno, saj je polje znanstvenega habitusa in akademske kulture še kako vpeto v znanstveno politiko – npr. pri načinu dodeljevanja denarja, hierarhij moči med spoli in v razkoraku med mlajšimi raziskovalkami_ci, ki jim prijavljanje projektov pogosto pomeni edini vir socialne varnosti ter seniornimi univerzitetnicami_ki, ki uživajo redno zaposlitev in primerne pogoje dela. Prav tako imajo kulturne prakse znanstvenic_kov pogosto malo opraviti z avtonomno produkcijo znanja in precej z distribucijo moči in hierarhije, saj so seveda del »akademskega habitusa« kot pravi Pierre Bourdieu, ki ga mlade raziskovalke_ci nasledijo ob vstopu v akademsko skupnost. Glede na to, da v Sloveniji v znanosti raziskovalke_ci na začetku kariere, vse pogosteje pa tudi kasneje, nimajo stalne in polne zaposlitve in so prisiljeni nenehno pridobivati nove projekte, da si zagotovijo kontinuiteto znanstvenega dela, jim svetujem, naj ne glede na prekarne oblike dela, v katerih se bodo znašli, vedno najdejo moč, da svojo pozicijo kritično reflektirajo in jo sistemsko spremenijo. Hkrati pa bi jim svetovala, naj del naivnosti vseeno ohranijo. Brez nje bodo namreč včasih težko preživeli (smeh).
Kako krepite svojo odpornost in vztrajnost pri premagovanju tako vsakdanjih-osebnih kot raziskovalnih izzivov?
Kar se tiče premagovanja osebnih izzivov mi je v pomoč, da sem sprejela, da je znanstveno-raziskovalno delo v prvi vrsti način življenja oz. življenjski stil, okoli katerega zgradiš zasebno življenje. To ni služba, ki se ob vikendih konča in to ni služba, ki jo lahko popoldne odmisliš. Za to seveda plačaš ceno tako v zasebnih odnosih kot tudi pri prostočasnih dejavnostih, za katere pogosto zmanjka časa. Kar se tiče premagovanja raziskovalnih izzivov pa je tako, da se moraš med drugim naučiti, da ko recenzentke_i kritizirajo tvoje delo, ne kritizirajo tebe, ampak zgolj tvoje delo. To zna biti včasih problem, ker se s svojim delom v veliki meri poistovetimo in postane del naše identitete. To, da nekdo upravičeno do temelja skritizira in sesuje tvoje delo, je nujen proces znanstvenega raziskovanja in razvoja, ki po mojem mnjenju zahteva več poguma na njegovi kot na tvoji strani. Radikalne kritike včasih sprejmeš težko, a so na dolgi rok edine, ki omogočajo raziskovalno rast in nova spoznanja. Ravno zato so mi postale najljubše.
četrtek, 7. marec 2024 Branje piezije ob Mednarodnem dnevu matematike
Oddelek za matematiko (UP FAMNIT) vabi na družabni dogodek, da skupaj počastimo Mednarodni dan matematike, znan kot dan števila pi. V sodelovanju s Knjižnim klubom UP bomo ob kavi in čaju predstavili dela prispela na letošnji natečaj za piezijo v slovenščini (https://www.famnit.upr.si/sl/novice/natecaj-piezije-v-sl) ter razglasili nagrajence.
Branje piezije bo potekalo 14. marca 2024, ob 13.00 uri, v Avli Galeba (Kettejeva 1).
Kaj je piezija? Pifilologija zajema različne mnemotehnične tehnike, ki nam lahko pomagajo pri znanju največjega možnega števila decimalk števila pi. En od načinov je piezija – torej poezija, v kateri mora število črk v n-ti besedi sestavka biti enako n-ti decimalki v desetiškem zapisu števila pi.
Prvo izbiranje piezije v slovenščini z natečajem smo izvedli leta 2014. Navdušeni smo bili nad umetniško vrednostjo prispelih del, ki so bila zapisana v različnih oblikah, presegala pa so 130 decimalk števila pi.
četrtek, 7. marec 2024 Javna predstavitev in simulacija avtonomne vožnje
Toralf Trautmann, priznan fizik in profesor na Univerzi za uporabne znanosti v Dresdnu (HTWD), bo v četrtek, 14. marca 2024, ob 15. uri, na parkirišču pred objektom Livade 1.0 v Izoli izvedel simulacijo avtonomne vožnje in predstavitev vozila. Dogodek je namenjen vsem navdušencem, ki jih zanima avtomobilska programska oprema in njen razvoj.
V okviru ponedeljkovega seminarja pa bo dr. Trautmann delil vpogled v svoje raziskovalno področje in predstavil svojo pot pri razvoju avtonomnega vozila skupaj s svojo raziskovalno skupino.
Njegova raziskovalna področja zajemajo razvoj in testiranje naprednih sistemov, ki neposredno pomagajo vozniku, senzorjev v okolju in zbiranje podatkov( Lidar, Radar, Kamera), postopke odobritve avtonomnih vozil ter razvoj programske opreme in izdelavo prototipov z uporabo Matlab/Simulink.
Predstavitev trenutnih postopkov testiranja in razvojnih dejavnosti Laboratorija za avtomobilsko mehatroniko na Univerzi za uporabne znanosti v Dresdnu (HTWD) je dostopna TUKAJ.
sreda, 6. marec 2024 Inavguracijsko predavanje prof. dr. Miklós Krész
Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Miklósa Krésza, rednega profesorja za področje Računalništva in informatike, z naslovom: »Network analysis and network optimization: the cornerstone of applied theoretical computer science«, ki bo v sredo, 13. marca 2024 ob 16:30 v predavalnici Famnit-VP2, Glagoljaška 8, Koper (1. nadstropje).
torek, 5. marec 2024 Vabljeni k ogledu 5. posnetka Famnitovih bioloških večerov: »Raznovrstni pristopi k ohranitvi primatov; primer dobre prakse iz Severnega Sulavezija«
Peto predavanje letošnjega cikla Famnitovih bioloških večerov z naslovom »Raznovrstni pristopi k ohranitvi primatov; primer dobre prakse iz Severnega Sulavezija«” je izvedla Živa Justinek, Program Selamatkan Yaki. Predavanje je potekalo preko vidokonferenčne povezave ZOOM.
Program Selamatkan Yaki (~Rešimo čopaste sulaveške makake) si že več kot 10 let prizadeva za ohranitev Macace nigre, ene izmed karizmatičnih in endemičnih vrst makakov na Sulaveziju. Predavateljica je udeležence popeljala od posebnosti Wallacea regije ter kratke predstavitve dotične vrste makakov do pregleda raznovrstnih strategij, ki jih je celosten program ubral tekom let, da bi ublažil zmanjšanje populacije te vrste ter krčenje njenega habitata. Poleg različnih metod dela z lokalnimi prebivalci, modernega sociološko-informiranega pristopa pri vodenju kampanj ozaveščanja ter strateškega sodelovanja z regijskimi oblastmi se je predavateljica dotaknila tudi izsledkov raziskav s terena; biomonitoringa preko ‘kamera pasti’ ter raziskav na mokrih tržnicah.
Spletna stran projetka je dostopna >> TUKAJ
Živa Justinek je po izobrazbi diplomirana biologinja, ki jo je neskončna radovednost zvabila preko domačih mej v tropske pragozdove. Že več kot pet let živi in dela v Indoneziji na različnih projektih; predvsem na področjih varstvene ter vedenjske ekologije, primatologije, negativne interakcije med divjimi živalmi in ljudmi ter multimodalnih pristopov ohranitve vrst. Zadnji dve leti vodi organizacijo v Severnem Sulaveziju, ki si prizadeva za ohranitev ene od endemičnih, kritično ogroženih vrst makakov (M. nigra). V prostem času rada bere, potuje ter raziskuje morski svet, poseben interes pa ima tudi do kač. Poleg inspiracije in globoke strasti, ki jo čuti do narave, ji življenje polni in barva tudi kup čudovitih ljudi.
torek, 5. marec 2024 Zagonski sestanek projekta LIFE BE-WoodEN
Raziskovalci iz Univerze na Primorskem so se udeležili zagonskega sestanka projekta LIFE BE-WoodEN – Stavbe in izobraževanje v lesnem ekosistemu za Novi evropski Bauhaus, ki je potekal med 27. in 28. februarjem 2024, v Genovi v Italiji.
Dvodnevni sestanek je bil namenjen prvemu osebnemu srečanju med raziskovalci Univerze na Primorskem, vodilnim partnerjem Universita degli studi di Genova, ter ostalimi projektnimi partnerji – Regione Liguria, ART-ER Universita degli studi di Firenze,Federazione Italiana delle industrie del legno de IT, Comite Europeen de Coordiantion de l'habitat social aisbl in Politechnika Wroclawska.
Sestanek se je začel z uvodnim nagovorom in pozdravom rektorja Univerze v Genovi, g. Federica Delfino. Nato so udeleženci pregledali celotno vsebino projekta, predstavili ustanovitev NEB Academy Pioneer SUD huba, poseben poudarek pa je bil na predstavitvi načrtovanih komunikacijskih aktivnostih in diseminacije z zunanjimi deležniki. Sprejeli so terminski plan izvedbenih aktivnosti za pripravo različnih seminarjev, jesenske šole ter podcasta. Kasneje je potekal tudi sestanek Usmerjevalnega odbora.
Prof. dr. Andreja Kutnar, vodja projekta na UP IAM, je predstavila proces oblikovanja in vzpostavitve Začetnega vozlišča Akademije Novega evropskega Bauhausa za trajnostno grajeno okolje z obnovljivimi materiali (NEBAP Hub).
Naslednji dan so koordinatorji projekta organizirali ogled mesta Imperia in ARTE Imperia, kjer so sodelovali na prvi novinarski konferenci in si ogledali pilotni projekt za prestrukturiranje stavbe v mestu Imperia. Mestna občina je odkupila zgradbo z namenom izvedbe trajnostne obnove, kjer so predvideli izgradnjo 18 socialnih stanovanj ter dveh skupnih prostorov za starejše občane. V sklopu projekta bodo stavbo prenovili z uporabo lesa in ostalih naravnih materialov, preizkusili bodo inovativne metodologije in vključevali demonstracije na sami lokaciji.
Projekt je financiran v okviru pobude LIFE2027 Evropske komisije in si prizadeva spodbujati dekarbonizacijo stavb in izboljšati krožnost v gradbenem sektorju ter premagovati ovire, ki preprečujejo široko uporabo lesa in materialov na osnovi biomase.
torek, 5. marec 2024 Prof. Ademir Hujdurović prejel Kalmanovo gostujočo štipendijo Univerze v Aucklandu
Prof. dr. Ademir Hujdurović, dekan UP FAMNIT, je prejel Kalmanovo gostujočo štipendijo (the Kalman Visiting Fellowship) Univerze v Aucklandu. Ta štipendija je poimenovana po Johnu Kalmanu, ki je bil od leta 1964 do 1993 profesor matematike na Univerzi v Aucklandu in vodilni promotor novozelandske matematike. Gostovanje je podprto z donacijo dobrodelnega sklada Margaret in Johna Kalman.
Ta štipendija se vsako leto podeli akademikom na začetku kariere, da jim omogoči obisk Univerze v Aucklandu za nekaj tednov. Kalmanov gostujoči sodelavec je član fakultete druge univerze. Namen projekta je omogočiti uspešnim matematikom obisk Univerze v Aucklandu in sodelovanje v intelektualnem življenju univerze. Gostujoči sodelavci sodelujejo in prispevajo k raziskovalni dejavnosti, vodijo seminarje in sodelujejo v neformalnih razpravah o raziskovalnih temah z osebjem in študenti Oddelka za matematiko (in drugih oddelkov znotraj Fakultete za naravoslovje in univerze, kot je primerno).
V okviru štipendije je dekan UP FAMNIT letos februarja obiskal Univerzo v Aucklandu in izpeljal seminar z naslovom "The Erd˝os-Ko-Rado property of transitive permutation groups".
Prof. dr. Ademir Hujdurović in izr. prof. dr. György Kiss z Oddelka za matematiko UP FAMNIT sta se udeležila tudi konference Symmetries of Discrete Objects (SODO 2024 Auckland) na Univerzi v Aucklandu, ki je potekala od 12. do 16. februarja. Prispevali so s predavanji "Stability of Cayley graphs" (prof. Ademir Hujdurović) in "Geometric constructions of small regular graphs with girth 5 and 7" (izr. prof. dr. György Kiss).
Prof. dr. Ademir Hujdurović na konferenci SODO 2024 v Aucklandu
Udeleženci konference SODO 2024 v Aucklandu
ponedeljek, 4. marec 2024 Inavguracijsko predavanje prof. dr. Ademir Hujdurović
Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Ademirja Hujdurovića, rednega profesorja za področje Matematike, z naslovom: »Canonical double covers and their symmetries«, ki bo v ponedeljek, 11. marca 2024 ob 15:00 v predavalnici Famnit-VP1, Glagoljaška 8, Koper (1. nadstropje).
ponedeljek, 4. marec 2024 Vabljeni na šesto predavanje FAMNITovih bioloških večerov 2023/24
Vljudno vabljeni na šeto letošnje predavanje z naslovom
»Dobrine, vrednote in koristi narave v območju UNESCO biosfernega območja Kras«,
ki bo v sredo, 13. marca 2024, ob 19.00,
prek ZOOM povezave.
Predavala bo Nina Lončarević, UP FAMNIT.
O predavanju: Dobrine, vrednote in koristi narave so že desetletja predmet znanstvene obravnave. Raziskovalci razvrščajo vse dobrine in storitve, ki jih ljudje dobimo od narave, v štiri glavne skupine: oskrbovalna (hrana, voda, les ...), regulacijska (varovanje pred poplavami in požari; preprečevanje erozije; regulacija čistote vode ...) in kulturna (rekreacija, estetska vrednost narave, navdih …) skupina. V sklopu predavanja bo predavateljica predstavila raziskavo omenjenih storitvev narave na UNESCOvem Biosfernem rezervatu Kras, ki obsega štiri občine: Divačo, Hrpelje-Kozino, Pivko in Ilirsko Bistrico. Raziskava je potekala od oktobra 2022 do decembra 2023. njen namen je bil zagotoviti vpogled v storitve narave in sodelovati v oblikovanju novega plana upravljanja Biosfernega območja.
Nina Lončarević je diplomirala iz varstva okolja na Univerzi v Črni Gori (2017) in končala magistrski študij krajinske ekologije na Univerzi Hohenheim v Nemčiji in Švedski kmetijski Univerzi (2019). Prej in v teku študija je opravljala različna prostovoljna dela, od prostovoljstva v nevladnih organizacijah do TEDx, WWOOF, programa za opolnomočenje mladih itn. Od 2019 do 2022 je delala v NVO sektorju, v varstvu narave v Črni Gori, od koder prihaja. Oktobra 2022 se je pridružila ekipi Oddelka za biodiverziteto na Univerzi na Primorskem. Njeni hobiji so pohodništvo, fotografija in vadba v fitnesu. Njena velika želja je živeti v naravnem domu iz gline in poglobljenih odnosov z drugimi ljudmi.
