Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

torek, 17. marec 2026 Prorektor promoviral štirinajst novih doktoric in doktorjev znanosti

Na slovesnosti, ki se tradicionalno odvije v Tednu UP je v ponedeljek, 16. marca 2026, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič, v doktorice in doktorje znanosti promoviral doktorand/ke, ki so doktorske disertacije zagovarjali na UP. Do sedaj je doktorski študij na UP zaključilo 400 študentk in študentov.

Na slovesnosti so bili promovirani dr. Barbara Švagan, dr. Branka Bizjak Zabukovec, dr. Marko Grgurovič, dr. Andreja Kociper, dr. Rok Gomezelj, dr. Primož Režek, dr. Nika Ferbežar, dr. Lea Primožič, dr. Ajda Cenčič, dr. Aljaž Kosmač, dr. Lei Han, dr. Mateja Erce Paoli in dr. Marko Petrović. 

V (opravičeni) odsotnosti pa: dr. Jordan Aiko Deja.

Več o temah in izsledkih doktorskih nalog v nadaljevanju.

Marko Grgurovič je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Optimizacija in grafi: učinkovitost nekaterih algoritmov v teoriji in praksi« pod mentorstvom prof. dr. Andreja Brodnika in somentorstvom izr. prof. dr. Roka Požarja.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija opisuje nove učinkovite algoritme za iskanje najkrajših poti med vsemi pari vozlišč v grafu. Predstavlja metodo, ki temelji na algoritmih za en sam izvor, in drugo metodo, ki temelji na pristopu dinamičnega programiranja, pri čemer v praksi dosega v povprečju boljšo učinkovitost za velike grafe kot obstoječi algoritmi. Disertacija prav tako preučuje vzporedni algoritem sistema mravelj pri reševanju problema potujočega trgovca. Vključuje teoretično analizo in empirične primerjave, ki potrjujejo izboljšave tako v teoriji kot v praksi.

Jordan Aiko Deja je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Oblikovanje sistema dopolnjene resničnosti za učenje jazz improvizacije na klavirju« pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Kljuna in somentorstvom izr. prof. dr. Klena Čopiča Puciharja.

Povzetek doktorske disertacije

Doktorska disertacija raziskuje, kako lahko obogatena resničnost (AR) celostno podpira poučevanje in učenje klavirske improvizacije, ki je v klavirski pedagogiki pogosto zapostavljena. Na podlagi intervjujev z učitelji, pregleda obstoječih razširjenih klavirskih tehnologij ter iterativnega sooblikovanja s strokovnjaki za improvizacijo je bil razvit nov AR-sistem za učenje. Raziskava se je zaključila z nadzorovano eksperimentalno študijo, ki je ovrednotila pedagoške učinke sistema ter ponudila utemeljene smernice za vključevanje AR v razvoj ustvarjalnosti in improvizacijskih kompetenc.

Lea Primožič je na UP FAMNIT zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Komuniciranje o grajenem okolju, usmerjeno v trajnostni razvoj: izboljšanje praks in učinkov« pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom doc. dr. Roka Prislana

Povzetek doktorske disertacije

V doktorski disertaciji smo obravnavali strateške pristope za komuniciranje novih konceptov trajnostne gradnje s ciljnimi deležniki, z namenom spodbujanja njihove širše uporabe. Učinkovitost razvitega pristopa smo preizkusili na primeru novega koncepta trajnostne gradnje – restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje (REED). Disertacija združuje pet študij, ki skupaj prispevajo k boljšemu razumevanju ustreznih pristopov komuniciranja za izboljšanje trajnostnih praks v različnih sektorjih ter podpirajo ciljno usmerjeno komuniciranje s strokovnimi deležniki v lesni industriji.

Aljaž Kosmač je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »O prostorih gladkih zlepkov in izogeometričnih metodah za reševanje parcialnih diferencialnih enačb višjih redov nad večdelnimi domenami« pod mentorstvom prof. dr. Vita Vitriha.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija sodi na področje izogeometrične analize, ki prepleta področji numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja, in tako predstavlja sodoben pristop k numeričnemu reševanju parcialnih diferencialnih enačb. Disertacija predstavlja več novih metod za konstrukcijo aproksimacijskih prostorov zlepkov nad večdelnimi domenami ter njihovo uporabo v okviru kolokacijske in Galerkinove metode, s čimer pomembno nadgrajuje obstoječe pristope. Rezultati disertacije so objavljeni v štirih člankih v prestižnih revijah iz prve četrtine SCI revij.

Lei Han je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Visokoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko obdelanega lesa« pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom prof. dr. Dicka Sandberga.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija preučuje viskoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko zgoščenega lesa in njegovo obnašanje pri obremenitvah, ki jim je izpostavljen v požaru. Modificirana bukev in rdeči bor sta primerjana z neobdelanim, s smolo impregniranim in termično modificiranim lesom. Preučevano je obnašanje pri upogibu pri temperaturah od 25 do 175 °C, lastnosti lezenja pri različnih relativnih vlažnostih in temperaturah. Termo-hidro-mehansko zgoščevanje poveča upogibne trdnosti in zmanjša lezenje, vendar je odziv odvisen od vlage, kar kaže, da varnostni faktor Eurocode 5 potrebuje vrednosti, specifične za ta novi material. V okviru disertacije je bil razvit tudi moznik iz zgoščenega lesa, ki ob izpostavitvi visoki vlažnosti nabrekne in omogoča tesno trajno vez brez uporabe lepila v mozničenih laminiranih ploščah.

Mateja Erce Paoli je na UP FAMNIT zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Naslavljanje psihosocialnih potreb z oblikovanjem stavb za spodbujanje zdravega in aktivnega staranja« pod mentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda.

Povzetek doktorske disertacije

Delo preučuje povezanost psihosocialnega blagostanja starejših odraslih z grajenim okoljem. Pregled literature je opredelil zanesljiva orodja za merjenje blagostanja in zaznave okolja, hkrati pa poudarja, da objektivne ocene pogosto spregledajo notranje prostore in so redko povezane z zaznavo stanovalcev. Študija domov za starejše odrasle na slovenski obali je pokazala, da blagostanje stanovalcev oblikuje njihov pogled na okolico in da na blagostanje vplivajo specifična okoljska področja. Na splošno ugotovitve kažejo, da lahko ciljno usmerjene izboljšave okolja podpirajo blagostanje in prispevajo k boljši zasnovi domov za starejše občane.

ponedeljek, 16. marec 2026 Objavljen je razpis za mlade raziskovalce na UP v letu 2026

UP je objavila razpis za mlade raziskovalce, ki se bodo v prihodnjih štirih letih usposabljali za poklic raziskovalca in opravljali doktorski študij na UP. V letu 2026 so razpisana 4 prosta mesta pri naslednjih mentorjih, članicah UP in raziskovalnih področjih:,

  • doc. dr. Slobodan Filipovski, UP IAM (matematika),
  • dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT (matematika),
  • izr. prof. dr. Michael Burnard, UP IAM (kognitivna nevroznanost, psihologija, arhitektura in oblikovanje) in
  • izr. prof. dr. Jana Hojnik, UP FM (upravne in organizacijske vede).

Na razpis se do 16. junija 2026 lahko prijavijo kandidati, ki imajo zaključen študijski program druge stopnje v zadnjih štirih letih in povprečno oceno vseh izpitov in vaj, vključno z oceno magistrskega dela vsaj 8.

Pri vsakem mentorju bo izbran en mladi raziskovalec, s katerim se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za poln delovni čas, za dobo do štirih let.

POVEZAVA na razpis: https://www.upr.si/si/o-univerzi/razpisi/kadrovski-razpisi/razpis-za-mlade-raziskovalce-2026- 

    

ponedeljek, 16. marec 2026 Krepitev sodelovanja z Univerzo v Stellenboschu (Južnoafriška republika) na konferenci SIAN26

Med 8. in 14. marcem sta se Tanja Labus (Mednarodna pisarna UP FAMNIT) in Sanja Sandić (Služba za komuniciranje UP FAMNIT) udeležili konference SIAN26: Mednarodna akademska mreža Univerze v Stellenboschu, Južnoafriška republika. Dogodek je združil predstavnike akademskih institucij z vsega sveta in ponudil številne priložnosti za izmenjavo izkušenj ter krepitev mednarodnega sodelovanja.

Na konferenci so udeleženci razpravljali o več ključnih temah, med drugim o gradnji partnerstev v Afriki znotraj mednarodnih konzorcijev, vlogi znanstvene diplomacije pri sodelovanju na afriški celini ter praktičnih pristopih k internacionalizaciji na univerzah. V okviru panelnih razprav so obravnavali izkušnje študentov z vključevanjem mednarodnih študentov na kampusu, izmenjavo najboljših praks za vključevanje zaposlenih v mednarodne aktivnosti ter razvoj in izvajanje globalnih in regionalnih partnerstev. Udeleženci so se udeležili tudi formalnega nagovora novega rektorja univerze, prof. dr. Deresh Ramjugernatha, ter sodelovali na sejmu izobraževanja v tujini, kjer so bili prisotni predstavniki različnih univerz.

Obisk je za našo fakulteto predstavljal pomembno priložnost za krepitev sodelovanja z Univerzo vStellenboschu. Pred kratkim je delegacija študentov in raziskovalcev z našega Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije gostovala na Univerzi v Stellenboschu v sklopu programa Erasmus+ KA 171. Gostil jih je Prof. Dr. Daniel Le Roux, vodja raziskovalne skupine za kognicijo in tehnologijo, ki je bil že gost na naši fakulteti.

Univerza v Stellenboschu je svetovno priznana institucija, s katero je UP FAMNIT že vzpostavila sodelovanja na področju računalništva in informacijskih tehnologij. Trenutno pa se povezujemo z raziskovalno enoto za operativne raziskave v gozdarstvu (FOR-Forestry Operations Research Unit), ki je del discipline gozdnega inženiringa v okviru Oddelka za gozdarstvo in lesarstvo na Univerzi v Stellenboschu. Pri poglobitvi sodelovanja si prizadevamo za čim več izmenjav študentov in zaposlenih.




sobota, 14. marec 2026 Najboljši mladi biologi Slovenije danes tekmovali v Izoli

Naša fakulteta je danes v Izoli gostila državno tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo nagrado, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Tekmovanje že 25 let povezuje najuspešnejše dijakinje in dijake iz vse Slovenije ter spodbuja zanimanje za biologijo in naravoslovje.

Tekmovanje poteka dvostopenjsko – najprej na šolski, nato še na državni ravni. Najboljši štirje tekmovalci vsako leto sestavijo slovensko olimpijsko ekipo iz biologije, ki državo zastopa na mednarodnih tekmovanjih.

Letošnjega šolskega tekmovanja se je udeležilo 2032 tekmovalcev, mejo za udeležbo na državnem tekmovanju pa je doseglo 483 dijakinj in dijakov. Ti so se danes pomerili v znanju biologije v Izoli, v prostorih Livade 1.0 in InnoRenew.

Udeležence so ob začetku tekmovanja nagovorili predstojnica Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, izr. prof. dr. Živa Fišer, župan Občine Izola, g. Milan Bogatič, dekan fakultete, prof. dr. Ademir Hujdurović, glavni tajnik ZOTKS, Jožef Školč ter Margareta Obrovnik (ZOTKS).

Medtem ko so dijaki reševali tekmovalne naloge, so sodelavci Oddelka za biodiverziteto in Oddelka za aplikativno naravoslovje za več kot 50 mentorjev pripravili kratko strokovno predavanje ter ogled laboratorijev v stavbi Livade 1.0.

Gostovanje državnega tekmovanja predstavlja pomembno priložnost za povezovanje mladih talentov, mentorjev in raziskovalcev ter za spodbujanje zanimanja za biologijo in naravoslovje med mladimi, zato smo ga z veseljem gostili. 

Vsem tekmovalkam in tekmovalcem želimo veliko sreče in uspeha pri nadaljnjih izzivih.








petek, 13. marec 2026 Mednarodno tekmovanje Náboj na UP FAMNIT združilo 165 dijakov iz vse Slovenije

Danes, 13. 3. 2026, smo na UP FAMNIT gostili mednarodno matematično tekmovanje Naboj, ki je združilo165 dijakov iz vse Slovenije. Ti so se v dvournem izzivu pomerili v znanju matematike.

Dogodek je poleg spodbujanja domišljije in logičnega razmišljanja v ospredje postavil tudi sodelovanje in timsko povezovanje med vrstniki, kar je izpostavila tudi asist. dr. Ana Zalokar, organizatorka in koordinatorica dogodka z Oddelka za matematiko UP FAMNIT.

»Na Oddelku za matematiko smo zelo zadovoljni z izvedbo letošnjega 2. ekipnega matematičnega tekmovanja Naboj. Organizacija je bila uspešna, saj smo gostili več kot 160 dijakov iz vse Slovenije – iz Maribora, Celja, Ljubljane, Novega mesta in tudi iz lokalnega okolja. Dijaki so bili zelo zadovoljni, veliko se jih je vrnilo, kar pomeni, da jim je tekmovanje očitno všeč,« je povedala.

Za konec je dodala: »Gotovo bomo tekmovanje organizirali tudi naslednje leto, morda pa celo razširimo število tekmovalcev.«

V uvodnem pozdravu so dijakom in dijakinjam organizatorji predstavili navodila tekmovanja. Sledilo je tekmovanje, ki je potekalo v dveh kategorijah: mlajši (1. in 2. letnik) ter starejši (3. in 4. letnik).

Ob koncu pa so bile razglašene zmagovalne ekipe.

V kategoriji Junior Slovenija je prvo mesto dosegla Gimnazija Bežigrad, ki je na mednarodni ravni dosegla 8 mesto. Drugo mesto je osvojila v isti kategoriji II. gimnazija Maribor, tretje pa I. gimnazija v Celju.

V kategoriji Senior Slovenija je prvo mesto osvojila Gimnazija Bežigrad, ki je na mednarodni ravni dosegla 22 mesto. Drugo mesto je zasedla Gimnazija Koper, tretje pa Gimnazija Nova Gorica.

  

Zmagovalne ekipe so ob koncu prejele tudi priznanja ter denarno nagrado v vrednosti 500 € .

Od leta 2005 poteka matematično tekmovanje Náboj hkrati v več državah. To predstavlja dijakom in dijakinjam edinstveno priložnost, da primerjajo svoje sposobnosti in znanje s sovrstniki iz drugih držav. Čeprav se rezultati primarno ocenjujejo na lokalni ravni, mednarodna primerjava predstavlja dodatno motivacijo in tekmovalnost.

Vsem ekipam iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov v prihodnje!

Jvno objavljeni rezultati: Kategorija junior in kategorija senior.

 Več o tekmovanju Náboj lahko preberete tukaj. 

 

  

    

sreda, 11. marec 2026 Prvo srečanje FAMNITovih priprav na matematična tekmovanja 2026

Na Oddelku za matematiko UP FAMNIT smo v soboto, 7. marca 2026, uspešno izvedli prvo srečanje FAMNITovih priprav na matematična tekmovanja. Priprave so potekale na daljavo preko sistema Zoom in so pritegnile dijakinje in dijake iz različnih srednjih šol.

   

Priprave sta vodili Laura Ogrin (za dijake 1. in 2. letnika) ter Ajla Šehović (za dijake 3. in 4. letnika), ki sta udeležencem predstavili zanimive, a hkrati zahtevnejše matematične naloge in strategije njihovega reševanja.

Naslednji dve srečanji bosta potekali še v soboto, 14. marca 2026, in v soboto, 11. aprila 2026, prav tako na daljavo preko sistema Zoom. Če bi se kdo od dijakov želel naknadno prijavit na ta dva termina, lahko pošlje svojo prijavo na e-naslov: matematika.promo@famnit.upr.si. Priprave so namenjene dijakom vseh letnikov srednjih šol, ki želijo poglobiti svoje znanje ter se dodatno pripraviti na matematična tekmovanja. 

sreda, 11. marec 2026 Kevin Rečnik: Opraševalci na kraških požariščih

Vabljeni na naslednje predavanje Famnitovih bioloških večerov z naslovom Opraševalci na kraških požariščih, ki bo potekalo v sredo, 18. marca 2026, ob 19.00, ZOOM. Predaval bo Kevin Rečnik, diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete.  

    

Opraševalci so ena najpomembnejših skupin organizmov za ohranjanje biodiverzitete in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pomembnih za človeka. V zadnjem času trendi po svetu kažejo, da vrste opraševalcev izginjajo, s tem pa tudi ekosistemske storitve, ki jih prispevajo. Zato je zelo pomembno, da se izvajajo raziskave o stanju populacij, da lahko uporabimo čim bolj primerne ukrepe za njihovo zaščito.  Na predavanju se bomo dotaknili njihove raznovrstnosti na Krasu in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako požari, ki so v zadnjih časih vse pogostejši, vplivajo na pestrost opraševalcev in na njihovo funkcionalno vlogo v ekosistemu.

O PREDAVATELJU:

Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.

sreda, 11. marec 2026 Aleksander Simonič: Najnujnejše o testih praštevilskosti

Vabljeni na naslednji Izlet v matematično vesolje z naslovom Najnujnejše o testih praštevilskosti, ki bo potekal v sredo, 18. marca 2026, ob 16.00, Velika predavalnica 3, UP FAMNIT/ ZOOM povezava. Predaval bo Dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT. 

   

Predstavljajte si, da morate ugotoviti, ali je dano stomestno liho naravno število praštevilo. Morda se ta naloga sliši kot slaba šala pri pouku matematike, vendar je odgovor ključnega pomena za sodobno kriptografijo. Preprost postopek bi bil, da za vsako naravno število d, večje od 1 in manjše od kvadratnega korena danega števila , preverimo, ali d deli n. To bi zahtevalo približno 1050 operacij deljenja. Tudi če bi vsaka takšna operacija trajala le 1 nanosekundo, bi na odgovor čakali okoli 1033 let, zato to ni učinkovit postopek.

Učinkovit postopek (ali algoritem) je tisti, ki potrebuje p(log n) operacij, kjer je p(x) nek polinom. Na srečo v praksi obstajajo zelo hitri verjetnostni algoritmi, npr. Miller–Rabinov test, ki s precejšnjo verjetnostjo pravilno določijo, ali je število praštevilo. Na predavanju si bomo ogledali nekatere takšne postopke in osnovne ideje v ozadju.

O predavatelju:

Aleksander Simonič je leta 2022 doktoriral iz analitične teorije števil na Univerzi Novega Južnega Walesa (Avstralija). Po doktoratu je bil tam zaposlen kot raziskovalec in predavatelj, kjer je poučeval različne matematične predmete študentom Avstralske vojaške akademije. Trenutno je zaposlen kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer se raziskovalno ukvarja z L-funkcijami ter poučuje dva številsko-teoretična predmeta. Je strasten ljubitelj klasične glasbe in dolgih sprehodov.

torek, 10. marec 2026 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študentke Maše Frleta Valić

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom Estimating the abundance and distribution of large marine vertebrates in the Adriatic Sea from aerial surveys  (Ocena številčnosti in razširjenosti velikih morskih vretenčarjev v Jadranskem morju na podlagi raziskav iz zraka) študentke doktorskega študijskega programa Varstvena Biologija (izvedba v angleškem jeziku) Maše Frleta Valić.

Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 16. 3. 2026 ob 13.00  preko Zooma na povezavi:

Join Zoom Meeting

https://upr-si.zoom.us/j/64014336344

Meeting ID: 640 1433 6344

Vljudno vabljeni!

torek, 10. marec 2026 GOmini: Skrita naravna dediščina čezmejnega prostora za mlade generacije

S 1. januarjem se je na Oddelku za biodiverziteto UP FAMNIT začel projekt GOmini: Skrita naravna dediščina čezmejnega prostora za mlade generacije, ki naslavlja ključni izziv čezmejnega območja Goriške in Furlanije-Julijske krajine: slabšo prepoznavnost in podcenjevanje nekaterih zelenih in vodnih življenjskih okolij, ki kljub svoji majhnosti igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ta okolja - na primer obmorska mokrišča, skalne stene, gozdna tla, kmetijska krajina in mestna središča - so izpostavljena različnim okoljskim pritiskom, od urbanizacije, onesnaževanja in invazivnih vrst, hkrati pa predstavljajo velik potencial za trajnostni turizem, okoljsko vzgojo in krepitev čezmejne identitete. S projektom želimo prispevati k večji ozaveščenosti  prebivalcev in obiskovalcev vseh starosti, s poudarkom na mlajši generaciji, ter spodbujati spremembe v vedenju, ki bodo prispevale k varstvu narave.

Projekt vodi izr. prof. dr. Živa Fišer, financira pa ga Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.

Dal 1° gennaio presso il Dipartimento di Biodiversità di UP FAMNIT è iniziato il progetto GOmini: Il patrimonio naturale nascosto dell’area transfrontaliera per le giovani generazioni, che affronta una sfida chiave dell’area transfrontaliera tra Goriška e Friuli Venezia Giulia: la scarsa riconoscibilità e la sottovalutazione di alcuni ambienti verdi e acquatici che, nonostante le loro piccole dimensioni, svolgono un ruolo importante nella conservazione della biodiversità.

Questi ambienti – ad esempio zone umide costiere, pareti rocciose, suoli forestali, paesaggi agricoli e centri urbani – sono esposti a diverse pressioni ambientali, tra cui urbanizzazione, inquinamento e specie invasive, ma allo stesso tempo rappresentano un grande potenziale per il turismo sostenibile, l’educazione ambientale e il rafforzamento dell’identità transfrontaliera. Con il progetto vogliamo contribuire ad aumentare la consapevolezza dei residenti e dei visitatori di tutte le età, con particolare attenzione alle giovani generazioni, e promuovere cambiamenti nei comportamenti che possano contribuire alla tutela della natura.

Il progetto è coordinato dalla prof.ssa associata Živa Fišer. Il progetto GOmini è finanziato dall’Unione europea nell'ambito del Fondo per piccoli progetti GO! 2025 del programma Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021–2027, gestito dal GECT GO.



 

 

četrtek, 5. marec 2026 Nov doktor znanosti, Sead Jahić

Danes, v četrtek, 5. 3. 2026, smo na UP FAMNIT pozdravili še enega doktorja znanosti. 

Sead Jahić, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (3-letni program, izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT)  je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Sentiment Analysis of the Bosnian Language (Analiza sentimenta bosanskega jezika), pod mentorstvom prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom izr. prof. dr. Branka Kavška.

Novemu doktorju znanosti iskreno čestitamo in mu želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

   

četrtek, 5. marec 2026 Vabljeni k ogledu 2. posnetka Famnitovih izletov v matematično vesolje

Drugo predavanje z naslovom Prirejanja v grafih, od stabilnih porok do cvetenja je izvedla Dr. Nina Chiarelli, UP FAMNIT in UP IAM. Predavanje je potekalo  v živo in prek zoom povezave.

           

Recimo, da imamo 6 daril, ki bi jih radi razdelili med 5 prijateljev. Ali lahko podarimo eno darilo vsakemu prijatelju tako, da bo vsak dobil nekaj, česar bo vesel? To je primer problema, pri katerem nam lahko pomagajo prirejanja, če ga modeliramo z grafov. Na predavanju smo si pogledali, kaj je graf, kaj je prirejanje v grafu, kako ga lahko učinkovito poiščemo (če sploh obstaja) in še nekatere druge probleme, ki jih lahko rešimo z uporabo prirejanj.

Nina Chiarelli je leta 2011 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Kopru s področja matematike in računalništva in leta 2016 doktorirala na UP FAMNIT s področja matematičnih znanosti. Od leta 2014 je zaposlena na UP FAMNIT, sprva kot asistentka in nato kot docentka. Od leta 2017 je zaposlena tudi na UP IAM kot raziskovalka. Raziskovalno se ukvarja z diskretno matematiko s poudarkom na teoriji grafov.

četrtek, 5. marec 2026 Ko številke povzročajo stres: T4EU znanstvena kavarna o matematični anksioznosti

Na UP FAMNIT je v četrtek, 5. marca 2026, potekala T4EU Znanstvena kavarna z naslovom “Anksiozni zaradi matematike? Je to sploh resnično?”. Dogodek, ki ga je UP organizirala v okviru združenja univerz Transform4Europe (T4EU) je bil namenjen približevanju aktualnih znanstvenih tem širši javnosti ter spodbujanju razprave med raziskovalci, študenti in drugimi zainteresiranimi udeleženci.

Osrednji gost večera je bil izr. prof. dr. Krzysztof Cipora z Jagielonske univerze v Krakovu na Poljskem, priznani raziskovalec na področju matematične kognicije in učenja. V svojem predavanju je predstavil pojav matematične anksioznosti – občutka napetosti, skrbi ali strahu, ki se lahko pojavi pri delu s številkami ali matematičnimi nalogami – ter pojasnil, kako lahko takšna čustva vplivajo na matematične dosežke in izbiro poklicne poti mladih. V razpravi sta sodelovali Jana Beguš in Živa Žvanut, študentki 3. letnika biopsihologije na UP FAMNIT.

Predavanje je osvetlilo, kako razširjena je matematična anksioznost, kako se kaže v različnih vsakdanjih situacijah, od šolskega okolja do sprejemanja odločitev v vsakdanjem življenju, ter zakaj je razumevanje tega pojava pomembno za razvoj bolj pozitivnega odnosa do matematike. Posebna pozornost je bila namenjena tudi načinom, kako lahko izobraževalni sistem, učitelji in študenti prispevajo k zmanjševanju negativnih čustvenih odzivov na matematiko.

Dr. Ciporo na UP gostimo v okviru programa gostujočih profesur pobude T4EU, ki na partnerske univerze vabi priznane strokovnjake z namenom krepitve pedagoškega in raziskovalnega sodelovanja. Pobuda spodbuja izmenjavo znanja, interdisciplinarno povezovanje ter skupno soočanje z družbenimi, digitalnimi in okoljskimi izzivi v Evropi.

Dogodek je potekal v okviru serije seminarjev »Čajanka s psihologi«. Dogodki iz te serije, ki jih organizira Oddelek za psihologijo UP FAMNIT, so namenjeni vsem, ki jih zanima področje psihologije in duševnega zdravja, ne glede na predznanje. Vsi dogodki so zasnovani interaktivno in potekajo v angleščini ali slovenščini.

Vabimo vas, da spremljate napoved prihodnjih čajank tukaj.

   

 

torek, 3. marec 2026 Inavguracijsko predavanje prof. dr. Urban Šilc

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Urbana Šilca, rednega profesorja za področje Biologija, z naslovom: »Pleveli – dobri, umazani, zli«, ki bo v četrtek, 12. marca 2026 ob 10:00 v predavalnici Brolo B2, Trg Brolo 12, Koper (2. nadstropje).

torek, 3. marec 2026 Zagovor doktorske disertacije Seada Jahića

Sead Jahić, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (3-letni program, izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Sentiment Analysis of the Bosnian Language (Analiza sentimenta bosanskega jezika), pod mentorstvom prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom izr. prof. dr. Branka Kavška.

Zagovor bo potekal v četrtek, 5. 3. 2026 ob 12. uri prek IKT orodja Zoom:

https://upr-si.zoom.us/j/65406723561

Vljudno vabljeni!

ponedeljek, 2. marec 2026 Teden možganov 2026 v Kopru: neuSTRAŠNO

Tudi letos bo v Kopru od 16. do 19. marca potekal Teden možganov - mednarodna akcija za ozaveščanje o raziskovanju možganov, duševnosti in vedenja, ki vsako leto poteka tretji teden v marcu.

    

Letošnji Teden možganov v Kopru bo posvečen strahu – njegovim nevrobiološkim, psihološkim in družbenim razsežnostim. V štirinajstih predavanjih in filmskem večeru bodo strokovnjaki med drugim spregovorili o vplivu strahu na možgane, tesnobnosti med mladimi, manjšinskem stresu, psihopatiji, digitalnih tehnologijah ter konstruktivnih načinih soočanja z nemirom.

Sklop brezplačnih predavanj in filmskega večera bo potekal na treh lokacijah- Središče Rotunda, Destradijev trg 11, Center mladih Koper, Gregorčičeva ulica 4,  Svetovalni center Istre, Vergerijev trg 3

URNIK:

PONEDELJEK – 16.3., Središče Rotunda, Center mladih Koper

  • 17.00, Središče Rotunda – Vesna Posavčević – Strah pred odklopom: nomofobija kot novi izziv generacije mladih
  • 18.00, Središče Rotunda – Ernest Ženko- Kdo se boji umetne inteligence?
  • 19.00, Center Mladih Koper – Film Posledice

TOREK – 17.3. Svetovalni center Istre

  • 15.00 – Andreja Pšeničny –  Ali psihopatske osebnosti čutijo strah?
  • 16.00 – Aleksandra Meško – Trema, panika, skrbi in podobne drame
  • 17.00 – Miha Andrič – Strahovi novega sveta: ko strah misli in govori namesto nas
  • 18.00 – Nuša Klinar – Ko strah ni več osebna zgodba

SREDA – 18.3., Središče Rotunda

  • 16.00 – Daša Grajfoner – Psihološke intervencije s pomočjo živali za premagovanje strahu in anksioznosti
  • 17.00 – Vlasta Novak Zabukovec – Ali obstaja strah pred dolgoživostjo?
  • 18.00 – Mirjana Ule – Protislovja sodobnega odraščanja
  • 19.00 – Nina Krohne – Koga je lahko strah?: Družbeno pogojeni načini doživljanja in izražanja strahu

ČETRTEK – 19.3., Svetovalni center Istre

  • 16.00 – Gorazd Drevenšek – Možgani med zaupanjem in tesnobo
  • 17.00 – Bojan Rojc – Možgani v stanju nevarnosti: kako strah preoblikuje živčni sistem
  • 18.00 – Tim Prezelj – Vzgojeni v strah: spolnost med sramom, stereotipi in medijskimi ideali
  • 19.00 – Marko Gavriloski Tretjak – Normalnost kot mehanizem strahu: mikroagresije in manjšinski stres LGBT+ mladih v šoli

Vabljeni!