Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

torek, 31. marec 2026 Na voljo posnetek Biološkega večera: Opraševalci na kraških požariščih

Predavanja niza Famnitovih bioloških večerov z naslovom "Opraševalci na kraških požariščih " je izvedel Kevin Rečnik, UP FAMNIT. Predavanje je potekalo prek ZOOM povezave.

           

O PREDAVANJU:

Opraševalci so ena najpomembnejših skupin organizmov za ohranjanje biodiverzitete in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pomembnih za človeka. V zadnjem času trendi po svetu kažejo, da vrste opraševalcev izginjajo, s tem pa tudi ekosistemske storitve, ki jih prispevajo. Zato je zelo pomembno, da se izvajajo raziskave o stanju populacij, da lahko uporabimo čim bolj primerne ukrepe za njihovo zaščito. Na predavanju smo se dotaknili njihove raznovrstnosti na Krasu in odgovorili na vprašanje, kako požari, ki so v zadnjih časih vse pogostejši, vplivajo na pestrost opraševalcev in na njihovo funkcionalno vlogo v ekosistemu.

O PREDAVATELJU:

Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.

ponedeljek, 30. marec 2026 Vabljeni k ogledu posnetka Biološkega večera: Ohranjanje visoke ravni biodiverzitete na Krasu z aktivnim delovanjem lokalnega prebivalstva

Predavanje Famnitovih bioloških večerov z naslovom "Ohranjanje visoke ravni biodiverzitete na Krasu z aktivnim delovanjem lokalnega prebivalstva", je izvedel Aleš Pernarčič, diplomiral iz kmetijskih znanosti in tehnologij na Univerzi v Vidmu, kjer je diplomiral z analizo orodij za upravljanje kmetijske dejavnosti na zaščitenih območjih, ob upoštevanju kraškega območja v Italiji in območja Natura 2000. Predavanje je potekalo preko zoom povezave.

           

O predavanju:

Predavanje se nanaša na projekt Kras4us, ki se ukvarja z izzivi trajnostnega razvoja za spopadanje s podnebnimi spremembami v skladu s strategijami Evropske Unije. Med predavanjem smo se poglobili v temo trajnosti ohranjanja visoke ravni biodiverzitete na kraškem območju z aktivnim delovanjem in vključevanjem lokalnega prebivalstva, zlasti za ohranjanje in vzdrževanje odprtih površin. V tem kontekstu smo ocenili stopnjo trajnosti ukrepov, zlasti na gospodarski ravni. Tudi z analizo posebnih krožnih gospodarstev, ki se lahko uvedejo v okviru ohranjanja, upravljanja in vzdrževanja območij posebnega naravnega pomena v skladu s kmetijsko dejavnostjo in vključevanjem prebivalstva.

O predavatelju:

Aleš Pernarčič je diplomiral iz kmetijskih znanosti in tehnologij na Univerzi v Vidmu, kjer je diplomiral z analizo orodij za upravljanje kmetijske dejavnosti na zaščitenih območjih, ob upoštevanju kraškega območja v Italiji in območja Natura 2000. Po diplomi se je osredotočil na poklicno dejavnost v Trstu in Gorici, kjer je spoznal podeželje Furlanije - Julijske Krajine, zlasti kraško območje, in politiko razvoja podeželja. Leta 2016 je postal koordinator Lokalne akcijske skupine Kras, (LAS Kras – GAL Carso), kjer z lokalnimi politikami upravlja najnovejše programe LEADER prek strategij lokalnega razvoja. V prostem času se ukvarja tudi s čebelarstvom in oljkarstvom.

petek, 27. marec 2026 Razpis UP za vpis v magistrske študijske programe in doktorske študijske programe v študijskem letu 2026/2027

V petek, 27. marca 2026 UP objavlja razpis za vpis v magistrske študijske programe in razpis za vpis v doktorske študijske programe v študijskem letu 2026/2027.

    

Za vpis v 1. letnike je za državljane RS in državljane članic EU razpisanih 1.044 mest na 33 magistrskih študijskih programih, od tega 969 mest za redni in 75 mest za izredni študij. Za Slovence v zamejstvu in po svetu je razpisanih 61 vpisnih mest, za državljane držav nečlanic EU, ki prihajajo iz držav Zahodnega Balkana, s katerimi ima RS sklenjene bilateralne sporazume na področju izobraževanja, 158 vpisnih mest, za državljane ostalih držav (nečlanic EU) pa 66 mest. Za kandidate za vzporedni študij je razpisanih 63 vpisnih mest.

Magistrski programi na UP FAMNIT: 

UP FAMNIT je na magistrski stopnji tri študijske programe razpisal tudi v angleškem jeziku:

  • Matematične znanosti,
  • Podatkovna znanost ter
  • Trajnostno grajeno okolje. 

Za doktorske študijske programe je za vpis v 1. letnike razpisanih skupaj 171 vpisnih mest za izredni študij na 16 študijskih programih, od tega izvedba 6 tudi v angleškem jeziku: Management, Matematične znanosti, Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja, Računalništvo in informatika, Suicidologija in duševno zdravje ter Varstvena biologija.

Prvi prijavni rok se za vse kandidate za vpis v magistrske in doktorske študijske programe UP prične v sredo,8. aprila 2026.

Razpis za vpis je objavljen na: https://www.famnit.upr.si/sl/bodoci-studenti/prijava#heading2

Referat za študente UP FAMNIT: referat@famnit.upr.si

torek, 24. marec 2026 Biološki večer: Ohranjanje in upravljane travnikov ter košenih travnikov italijanskega in slovenskega Krasa

Vabljeni na naslednje predavanje niza Famnitovih bioloških večerov z naslovom Ohranjanje in upravljane travnikov ter košenih travnikov italijanskega in slovenskega Krasa, ki ga bo izvedel Giuseppe Oriolo,  For Nature srl, Udine (IT). Predavanje bo potekalo v sredo, 1. aprila 2026, ob 19.00, ZOOM. 

    

O PREDAVANJU

Že vrsto let je znano, kako pomembni so kraški travniki in košenišča za ohranjanje biotske raznovrstnosti živali in rastlin na območju kraškega sveta. Družbeno-gospodarske spremembe so pogosto zmanjševale njihovo površino ali spodbudile pojav zaraščanja. Medtem ko se travniki na globljih tleh in v bližini vasi nadomeščajo z donosnejšimi kulturami (na primer vinsko trto), je kraška pokrajina prizadeta zaradi zmanjšanja pašnikov za ovce in koze in s tem opuščanja. Oba habitata sta odvisna od pravilnega upravljanja s strani lokalnega prebivalstva, zato je njuna prihodnost tudi simbol trajnostnega kmetijstva, živinoreje in pastirstva. Habitati so zaščiteni z direktivo 92/43/EGS, imenovano „Habitat“, zato je poleg zagotavljanja njihovega ohranjanja bistveno spodbujati ukrepe za obnovo s čiščenjem lesnih vrst in pašo. Enako pomembno je zagotoviti njihovo dolgoročno ohranjanje s kmetijskimi dejavnostmi, ki morajo biti trajnostne tudi s socialnega in gospodarskega vidika.

O PREDAVATELJU

Giuseppe Oriolo je diplomiral iz naravoslovnih znanosti na Univerzi v Trstu in pridobil doktorat iz geobotanike. Dolga leta je sodeloval z Univerzo v Trstu, kjer se je osredotočal na študij in klasifikacijo vegetacije ter kartografijo habitatov. Njegova poklicna dejavnost je osredotočena na spremljanje flore in habitatov, s posebnim poudarkom na njihovem stanju ohranjenosti. Ukvarja se tudi z aplikativnimi projekti za ohranjanje zavarovanih območij in občutljivih področij. V zadnjih letih je veliko pozornosti posvetil opredelitvi načrtov upravljanja in ukrepov za ohranjanje območij mreže Natura 2000. Trenutno je koordinator za spremljanje habitatov skupnega interesa v narodnih parkih v italijanskem delu Alp.Il progetto E-NAT2CARE è co-finanziato dall’Unione europea nell’ambito del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia.

ponedeljek, 23. marec 2026 Vabljeni k ogledu 3. posnetka Famnitovih izletov v matematično vesolje

Tretje predavanje z naslovom Najnujnejše o testih praštevilskosti je izvedel Dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT. Predavanje je potekalo v živo in prek zoom povezave.

           

Predstavljajte si, da morate ugotoviti, ali je dano stomestno liho naravno število praštevilo. Morda se ta naloga sliši kot slaba šala pri pouku matematike, vendar je odgovor ključnega pomena za sodobno kriptografijo. Preprost postopek bi bil, da za vsako naravno število d, večje od 1 in manjše od kvadratnega korena danega števila , preverimo, ali d deli n. To bi zahtevalo približno 1050 operacij deljenja. Tudi če bi vsaka takšna operacija trajala le 1 nanosekundo, bi na odgovor čakali okoli 1033 let, zato to ni učinkovit postopek. Učinkovit postopek (ali algoritem) je tisti, ki potrebuje p(log n) operacij, kjer je p(x) nek polinom. Na srečo v praksi obstajajo zelo hitri verjetnostni algoritmi, npr. Miller–Rabinov test, ki s precejšnjo verjetnostjo pravilno določijo, ali je število praštevilo. Na predavanju smo si ogledali nekatere takšne postopke in osnovne ideje v ozadju.

Aleksander Simonič je leta 2022 doktoriral iz analitične teorije števil na Univerzi Novega Južnega Walesa (Avstralija). Po doktoratu je bil tam zaposlen kot raziskovalec in predavatelj, kjer je poučeval različne matematične predmete študentom Avstralske vojaške akademije. Trenutno je zaposlen kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer se raziskovalno ukvarja z L-funkcijami ter poučuje dva številsko-teoretična predmeta. Je strasten ljubitelj klasične glasbe in dolgih sprehodov.

četrtek, 19. marec 2026 23. Slavnostna Akademija UP

Slavnostna akademija vsako leto predstavlja vrhunec praznovanja Tedna UP, tedna okoli 17. marca, ko UP obeležuje obletnico obstoja, saj je bila na ta dan, leta 2003, vpisana v Sodni register. Letošnja akademija, na kateri so podeljene nagrade vsem, ki so s svojim delom ali aktivnostmi prispevali k ugledu, razvoju in uspehu univerze, je bila v znamenju Srečka Kosovela, saj je po njem poimenovana tudi nagrada za študente UP, letošnje leto pa je  Vlada Republike Slovenije namenila kraškemu pesniku, ob 100. obletnici njegove smrti.

Prisotne je najprej nagovorila rektoricaUP, prof. dr. Klavdija Kutnar, ki je nagovor pričela z mislijo: »Še vedno smo mladi, še vedno ambiciozni in ne več zelo majhni, a kljub temu inovativni in prodorni,« nato pa poudarila uspehe in dosežke preteklega leta na različnih področjih delovanja univerze ter zaključila z besedami: »V našem imenu se še vedno skriva UP, zato bomo svoj korak usmerjali navzgor tudi v letu, ki prihaja.«

Poseben pozdrav je študentkam in študentom namenil Matic Bončina, predsednik Študentskega sveta UP in poudaril, da so nagrajenke in nagrajenci: »Poskrbeli za to, da smo vsi, ki Univerzo na Primorskem danes obiskujemo izredno ponosni, da smo del takšne neverjetne akademske in študentske skupnosti. Vaši dosežki niso samo osebni uspehi, temveč predstavljajo navdih za mnoge študente.«

V preteklem letu je bil prvič obeležen praznik, dan slovenske znanosti, ki bo praznovan vsako leto 10. novembra. UP je za njegovo obeležitev v Univerzitetni knjižnica postavila in odprla Galerijo prejemnic in prejemnikov Zoisovih nagrad ali priznanj ter priznanja Ambasador znanosti, zaposlenih na UP. Med njimi je bil tudi  slavnostni govorec akademije - prof. dr. Tomaž Pisanski, ki je na predvečer praznika prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju diskretne matematike, v uvodnih besedah pa podal razmislek: »Kaj vam lahko pove tak dinozaver iz prve polovice preteklega stoletja, oziroma iz preteklega tisočletja. Ko se človek moje starosti ozira nazaj, se mu zdi, da se iz dneva v dan nič ne spreminja. Ko pa pomisli nazaj nekaj let ali celo desetletij, pa opazi, da so spremembe ogromne, tako velike, da si nekaterih reči, ki so bile nekoč stalnica,  mlad človek, ki jih pozna samo iz zgodovine, zelo težko predstavlja.«

Govorom so sledile podelitve nagrad, ki jih je zaokrožil kulturni program, ki je prav tako prepletel univerzo in pesnika. S Kosovelom namreč univerzo povezujejo tudi številke, saj se je prav na dan akademije leta 1904 rodil Srečko Kosovel, UP pa svojo ustanovitev praznuje dan prej. Njegovo poezijo je uglasbil kraški glasbenik Boštjan Pertinač, v avtorski koreografiji sta ga med pesmima spremljali baletki, ki sta plesno pot začeli v divaškem društvu - Katarina Jurišević, in Nika Lipolt, obe alumni UP – prva UP FTŠ Turistica, druga pa UP FAMNIT.

Na tokratni akademiji je rektorica s podeljevalkami in podeljevalci podelila šestnajst nagrad, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.

Prejemnice in prejemniki nagrad Univerze na Primorskem za leto 2025

Svečana listina Univerze na Primorskem - Doc. dr. Nuša Zadravec Šedivy, UP FAMNIT & UP IAM

Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Svečano listino UP za leto 2025 prejme doc. dr. Nuša Zadravec Šedivy za pomemben doprinos na področju suicidologije in duševnega zdravja s poudarkom na ranljivih skupinah ter osamljenosti.
Doc. dr. Nuša Zadravec Šedivy je izoblikovala izjemno in mednarodno prepoznavno raziskovalno pot na področju suicidologije in duševnega zdravja s poudarkom na ranljivih skupinah ter osamljenosti. Vodila je podoktorski projekt o osamljenosti pri starejših in je koordinatorica nacionalnih preventivnih programov za mladostnike. Je glavna urednica in avtorica osrednje slovenske monografije Samomorilno vedenje mladostnikov, ključnega referenčnega dela za strokovnjake, ki v slovenski prostor prinaša znanstveno utemeljene preventivne pristope. Na nacionalni ravni je z NIJZ sodelovala pri oblikovanju protokolov za zgodnje prepoznavanje stisk in protokolov za strokovne delavce, ob tem sodeluje na pomembnih mednarodnih konferencah in je članica relevantnih nacionalnih in mednarodnih združenj. Njeno delo dosega vrhunske mednarodne standarde ter bistveno prispeva tako k razvoju znanosti kot tudi k izboljšanju duševnega zdravja prebivalstva.

 Zlata plaketa Univerze na Primorskem - Doc. dr. Peter Glasnović, UP FAMNIT & UP IAM

Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Zlato plaketo UP za leto 2025 prejme doc. dr. Peter Glasnović za  izjemen prispevek k razvoju botanike ter krepitvi ugleda UP na tem področju.

Doc. dr. Peter Glasnović je z večletnim delom vzpostavil, zbral, pripravil in oblikoval Herbarij Univerze na Primorskem, ki sedaj zajema skoraj 6.000 herbarijskih primerkov rastlin in alg ter predstavlja ključen raziskovalni ter izobraževalni vir. Herbarij UP je bil leta 2024 po njegovih prizadevanjih vpisan v mednarodni register Index Herbariorum. Njegov bogat raziskovalni opus v fokus postavlja varstvo rastlinskih vrst in proučevanje flore submediteranskega območja – med posebne dosežke sodi soavtorstvo pri odkritju novega rodu ustnatic, Petrolamium crnojevicii, kar je pomembno prispevalo k poznavanju biodiverzitete jugovzhodne Evrope. Kot visokošolski učitelj uspešno izvaja pedagoško delo, znanstveno odličnost pa izkazuje tudi z aktivnim sodelovanjem v mednarodnih projektih ter evropskih mrežah. Je pomemben promotor naravoslovja, za delovanje na področju komuniciranja znanosti pa je leta 2025 prejel nagrado Prometej znanosti.

Nagrada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem - Prof. dr. Elena Bužan, UP FAMNIT in UP IAM

Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2025 prejme prof. dr. Elena Bužan za objavo znanstvenega članka v reviji Nature.

Raziskovalno področje prof. dr. Elene Bužan obsega več prepletajočih se ved, poseben poudarek namenja uporabi tehnik molekularne biologije v temeljnih in aplikativnih raziskavah s področij evolucije, populacijske genetike in varstvene biologije, aktivna pa je tudi na področju občanske znanosti. Je vodja različnih nacionalnih in mednarodnih projektov ter članica relevantnih strokovnih združenj. V preteklem letu je v reviji Nature v soavtorstvu objavila znanstveni članek, osnovan na prelomni študiji, pri kateri so sodelovali raziskovalci iz različnih držav, z naslovom Global meta-analysis shows action is needed to halt genetic diversity loss. V najobsežnejši globalni analizi genske raznolikosti doslej je namreč mednarodna ekipa znanstvenikov ugotovila, da se genska raznolikost po vsem svetu zmanjšuje, vendar nekateri naravovarstveni ukrepi vseeno pomagajo pri ohranjanju vrst.

Nagrada za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem - Doc. dr. Aleksandar Tošić, UP FAMNIT in UP IAM

Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado za znanstveno odličnost UP za leto 2025 prejme doc. dr. Aleksandar Tošić za izjemno prodorno raziskovalno delo na področju računalništva in informacijskih tehnologij.

Doc. dr. Aleksandar Tošić je doktoriral leta 2022 na UP FAMNIT, kjer je tudi zaposlen. Je izjemno prodoren raziskovalec s področja računalništva in informacijskih tehnologij z objavami, ki pokrivajo širok nabor interdisciplinarnih tem, od porazdeljenega računalništva in veriženja blokov do kakovosti zraka, NFT ekosistemov in rešitev za infrastrukture umetne inteligence. Visoko mednarodno prepoznavnost izkazuje kot vodja mednarodnih projektov ter z vabljenimi predavanji na uglednih konferencah. Na nacionalni ravni pomembno prispeva kot član strokovnih teles, med drugim v Svetu za digitalno preobrazbo, skupini za pridobitev superračunalnika in strokovni skupini Odbora za finančno stabilnost pri Banki Slovenije. Poleg raziskovalne odličnosti prispeva k razvoju mladih raziskovalcev ter dolgoletno sodeluje pri organizaciji programerskih tekmovanj.

Nagrada Srečko Kosovel za študente Univerze na Primorskem - Dr. Meta Lavrič, UP FAMNIT in UP IAM

Na predlog UP FAMNIT in UP IAM Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2025 prejme dr. Meta Lavrič za doktorsko delo Doživljanje pripovedovanja zgodb: razvoj in deljenje pisanih zgodb kot intervencija za krepitev duševnega zdravja pri vratarjih sistema pod mentorstvom prof. dr. Vite Poštuvan.

Dr. Meta Lavrič je zaključila doktorski študijski program Suicidologija in duševno zdravje na UP FAMNIT, v doktorski disertaciji pa je naslovila izkušnje s samomorilnim vedenjem z vidika vratarjev sistema – zaposlenih, ki se pri delu srečujejo s samomorilnim vedenjem, a to ni njihova primarna naloga. Vključila je pravosodne policiste, ranljivo in pogosto prezrto poklicno skupino, s čimer je izkazala visoko stopnjo etične občutljivosti, empatije in raziskovalne integritete. Po vpogledu v izkušnje je uvedla psihološko intervencijo z namenom vplivanja na počutje in duševno zdravje udeležencev, osnovano na pristopu pripovedovanja pisanih zgodb. S sintezo zbranih informacij je oblikovala teoretični model, ki ponuja povsem nov in celovit vpogled v koristnost in mehanizme delovanja te intervencije. Delo predstavlja nadpovprečen dosežek, pionirsko delo z neposrednimi aplikativnimi možnostmi za razvoj psiholoških intervencij ter s tem dragocen prispevek k psihologiji in sorodnim vedam.

Nagrada Srečko Kosovel za študente Univerze na Primorskem - Adela Horvat, UP FAMNIT

Na predlog UP FAMNIT Nagrado Srečko Kosovel za študente UP za leto 2025 prejme Adela Horvat za zaključno delo Vpliv okoljskih dejavnikov na prekinitev nezdružljivosti reprodukcijskega sistema invazivne rumene zajčje deteljice (Oxalis pes-caprae L.) v Sredozemlju pod mentorstvom doc. dr. Petra Glasnovića  in somentorstvom izr. prof. dr. Žive Fišer.

 

Adela Horvat je zaključila prvo stopnjo programa Varstvena biologija na UP FAMNIT. Njeno zaključno delo obravnava aktualno in znanstveno zahtevno tematiko reprodukcijske biologije invazivnih rastlin, pri čemer izkazuje izjemno razumevanje mehanizmov, ki vplivajo na širjenje tujerodnih vrst v spreminjajočem se okolju. Zaključna naloga izstopa po aktualni tematiki reprodukcijske biologije invazivnih rastlin, metodološki natančnosti ter poglobljeni analizi vpliva podnebnih dejavnikov na morfološke značilnosti cvetov. Ob pripravi je študentka izkazala visoko raziskovalno zrelost, samostojnost in sposobnost kritične interpretacije rezultatov. Prostovoljno se je vključila in aktivno sodelovala v obsežni mednarodni raziskavi v okviru COST projekta ConservePlants, s ključno vlogo pri morfometrični obdelavi vzorcev iz 12 sredozemskih držav. Rezultati njenega dela so bili predstavljeni na več konferencah, prispevki pa bodo vključeni tudi v znanstveno objavo.
 

sreda, 18. marec 2026 Inavguriranih štirinajst rednih profesoric in profesorjev UP

Na slovesnosti, ki tradicionalno poteka v Tednu UP je v torek, 17. marca 2026, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič ob dekanih in dekanjah članic UP, na inavguraciji izročil odločbe o izvolitvi v naziv štirinajstim novim rednim profesoricam in profesorjem Univerze na Primorskem. 

Med njimi so tudi dolgoletni sodelavci UP FAMNIT in UP IAM:

  

dr. Matjaž Kljun, redni profesor za področje »Računalništvo in informatika«

Svojo študijsko pot je začel na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2012 magistriral, pri čemer sta bili njegovi zaključni deli usmerjeni na področje interakcije človek–računalnik. Doktoriral je iz računalništva na istem področju leta 2014 na Univerzi Lancaster v Združenem kraljestvu. Svojo akademsko pot je tesno povezal z Univerzo na Primorskem, kjer je deloval sprva na Pedagoški fakulteti in kasneje na UP FAMNIT. Na znanstveno-raziskovalnem področju se posveča temam na presečišču interakcije človek–računalnik, XR/AR, uporabniške izkušnje ter tehnologije za učenje in ustvarjalno delo.

dr. Jernej Vičič, redni profesor za področje »Računalništvo in informatika«

Svojo študijsko pot je zaključil na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2012 tudi doktoriral. Na Univerze na Primorskem je zaposlen že od leta 2001, sprva na Pedagoški fakulteti, od leta 2007 pa na UP FAMNIT, kjer je nosilec in izvajalec predmetov s področja računalništva. Sodeluje z Univerzo v Novi Gorici in Državno univerzo v Urgenchu (Uzbekistan), kjer predava na dodiplomskem in podiplomskem študijskem programu. V okviru študijske izmenjave je predaval na Karlovi univerzi v Pragi. Na znanstveno-raziskovalnem področju se aktivno posveča predvsem jezikovnim tehnologijam. Ukvarja se tudi s porazdeljenimi sistemi, predvsem z DLT in senzorskimi omrežji.

dr. Andraž Legat, redni profesor za področje »Grajeno okolje«

Diplomiral je na področju tehnične fizike na Univerzi v Ljubljani in za diplomsko nalogo prejel nagrado SOZD Iskra. Zaposlen je bil v Iskri v  Kranju, kjer je leta  1987 postal inovator leta občine Kranj. Med zaposlitvijo kot mladi raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, je leta 1991 magistriral na področju elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani in leta 1995 doktoriral na področju kemijske tehnologije na Univerzi v Mariboru. Njegovo znanstveno-raziskovalno delo je usmerjeno predvsem v trajnost gradbenih materialov in konstrukcij, razvoj novih materialov, merjenje in karakterizacijo korozijskih procesov, ter razvoj metod za spremljanje korozije. 

dr. Urban Šilc, redni profesor za področje »Biologija«

Svojo študijsko pot je zaključil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2003 tudi doktoriral. Od leta 1996 je zaposlen na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, kjer je z letom 2018 nastopil tudi funkcijo predstojnika. Na UP FAMNIT deluje od leta 2014 kot predavatelj in nosilec predmetov s področja ekologije in vegetacijske znanosti. Do leta 2020 je predaval na Višji strokovni šoli Biotehniškega centra Naklo na študiju naravovarstva. Predava tudi na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Raziskovalno se aktivno posveča predvsem preučevanju sintaksonomije in ekologije vegetacije, njegova glavna objekta raziskav pa sta antropogena vegetacija in ekosistem peščenih sipin.

sreda, 18. marec 2026 Pomembno priznanje za slovensko znanost: dr. Tilen Genov med uredniki vodilne svetovne revije

Dr. Tilen Genov z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, je bil decembra 2025 imenovan za pridruženega urednika (Associate Editor) ugledne mednarodne znanstvene revije Marine Mammal Science. Dr. Genov, ki je tudi predsednik društva Morigenos – slovenskega društva za morske sesalce, kot pridruženi urednik skrbi za znanstveno kakovost in integriteto objavljenih raziskav, njegovo delo pa vključuje ocenjevanje prispevkov, izbor strokovnih recenzentov, usklajevanje recenzijskega postopka ter podajanje priporočil glede objave. Gre za odgovorno in ugledno funkcijo, ki zahteva poglobljeno strokovno znanje, raziskovalne izkušnje ter visoko stopnjo zaupanja mednarodne znanstvene skupnosti.

»To povabilo sprejemam z veliko odgovornostjo in častjo. Revija Marine Mammal Science ima v naši stroki poseben ugled, zato imenovanje razumem predvsem kot izraz zaupanja in priložnost za aktivno prispevanje k ohranjanju visokih znanstvenih standardov,« je ob imenovanju povedal dr. Genov.

Revija Marine Mammal Science, ki izhaja od leta 1985, velja za osrednjo znanstveno publikacijo na področju raziskovanja morskih sesalcev. Objavlja ključne raziskave o biologiji, ekologiji, vedenju, varstvu in upravljanju populacij morskih sesalcev ter pomembno soustvarja razvoj stroke na globalni ravni.

Imenovanje predstavlja pomembno mednarodno priznanje tako za dr. Genova kot za UP FAMNIT in društvo Morigenos ter širšo slovensko raziskovalno skupnost. Hkrati potrjuje, da raziskovalno delo društva presega nacionalne okvire in aktivno prispeva k razvoju znanosti o morskih sesalcih na globalni ravni.

Za državo z razmeroma kratko obalo takšno priznanje dodatno utrjuje vidnost in vpetost Slovenije v mednarodni znanstveni prostor.


Foto: Morigenos

torek, 17. marec 2026 Prorektor promoviral štirinajst novih doktoric in doktorjev znanosti

Na slovesnosti, ki se tradicionalno odvije v Tednu UP je v ponedeljek, 16. marca 2026, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič, v doktorice in doktorje znanosti promoviral doktorand/ke, ki so doktorske disertacije zagovarjali na UP. Do sedaj je doktorski študij na UP zaključilo 400 študentk in študentov.

Na slovesnosti so bili promovirani dr. Barbara Švagan, dr. Branka Bizjak Zabukovec, dr. Marko Grgurovič, dr. Andreja Kociper, dr. Rok Gomezelj, dr. Primož Režek, dr. Nika Ferbežar, dr. Lea Primožič, dr. Ajda Cenčič, dr. Aljaž Kosmač, dr. Lei Han, dr. Mateja Erce Paoli in dr. Marko Petrović. 

V (opravičeni) odsotnosti pa: dr. Jordan Aiko Deja.

Več o temah in izsledkih doktorskih nalog v nadaljevanju.

Marko Grgurovič je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Optimizacija in grafi: učinkovitost nekaterih algoritmov v teoriji in praksi« pod mentorstvom prof. dr. Andreja Brodnika in somentorstvom izr. prof. dr. Roka Požarja.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija opisuje nove učinkovite algoritme za iskanje najkrajših poti med vsemi pari vozlišč v grafu. Predstavlja metodo, ki temelji na algoritmih za en sam izvor, in drugo metodo, ki temelji na pristopu dinamičnega programiranja, pri čemer v praksi dosega v povprečju boljšo učinkovitost za velike grafe kot obstoječi algoritmi. Disertacija prav tako preučuje vzporedni algoritem sistema mravelj pri reševanju problema potujočega trgovca. Vključuje teoretično analizo in empirične primerjave, ki potrjujejo izboljšave tako v teoriji kot v praksi.

Jordan Aiko Deja je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Oblikovanje sistema dopolnjene resničnosti za učenje jazz improvizacije na klavirju« pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Kljuna in somentorstvom izr. prof. dr. Klena Čopiča Puciharja.

Povzetek doktorske disertacije

Doktorska disertacija raziskuje, kako lahko obogatena resničnost (AR) celostno podpira poučevanje in učenje klavirske improvizacije, ki je v klavirski pedagogiki pogosto zapostavljena. Na podlagi intervjujev z učitelji, pregleda obstoječih razširjenih klavirskih tehnologij ter iterativnega sooblikovanja s strokovnjaki za improvizacijo je bil razvit nov AR-sistem za učenje. Raziskava se je zaključila z nadzorovano eksperimentalno študijo, ki je ovrednotila pedagoške učinke sistema ter ponudila utemeljene smernice za vključevanje AR v razvoj ustvarjalnosti in improvizacijskih kompetenc.

Lea Primožič je na UP FAMNIT zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Komuniciranje o grajenem okolju, usmerjeno v trajnostni razvoj: izboljšanje praks in učinkov« pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom doc. dr. Roka Prislana

Povzetek doktorske disertacije

V doktorski disertaciji smo obravnavali strateške pristope za komuniciranje novih konceptov trajnostne gradnje s ciljnimi deležniki, z namenom spodbujanja njihove širše uporabe. Učinkovitost razvitega pristopa smo preizkusili na primeru novega koncepta trajnostne gradnje – restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje (REED). Disertacija združuje pet študij, ki skupaj prispevajo k boljšemu razumevanju ustreznih pristopov komuniciranja za izboljšanje trajnostnih praks v različnih sektorjih ter podpirajo ciljno usmerjeno komuniciranje s strokovnimi deležniki v lesni industriji.

Aljaž Kosmač je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »O prostorih gladkih zlepkov in izogeometričnih metodah za reševanje parcialnih diferencialnih enačb višjih redov nad večdelnimi domenami« pod mentorstvom prof. dr. Vita Vitriha.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija sodi na področje izogeometrične analize, ki prepleta področji numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja, in tako predstavlja sodoben pristop k numeričnemu reševanju parcialnih diferencialnih enačb. Disertacija predstavlja več novih metod za konstrukcijo aproksimacijskih prostorov zlepkov nad večdelnimi domenami ter njihovo uporabo v okviru kolokacijske in Galerkinove metode, s čimer pomembno nadgrajuje obstoječe pristope. Rezultati disertacije so objavljeni v štirih člankih v prestižnih revijah iz prve četrtine SCI revij.

Lei Han je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Visokoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko obdelanega lesa« pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom prof. dr. Dicka Sandberga.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija preučuje viskoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko zgoščenega lesa in njegovo obnašanje pri obremenitvah, ki jim je izpostavljen v požaru. Modificirana bukev in rdeči bor sta primerjana z neobdelanim, s smolo impregniranim in termično modificiranim lesom. Preučevano je obnašanje pri upogibu pri temperaturah od 25 do 175 °C, lastnosti lezenja pri različnih relativnih vlažnostih in temperaturah. Termo-hidro-mehansko zgoščevanje poveča upogibne trdnosti in zmanjša lezenje, vendar je odziv odvisen od vlage, kar kaže, da varnostni faktor Eurocode 5 potrebuje vrednosti, specifične za ta novi material. V okviru disertacije je bil razvit tudi moznik iz zgoščenega lesa, ki ob izpostavitvi visoki vlažnosti nabrekne in omogoča tesno trajno vez brez uporabe lepila v mozničenih laminiranih ploščah.

Mateja Erce Paoli je na UP FAMNIT zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Naslavljanje psihosocialnih potreb z oblikovanjem stavb za spodbujanje zdravega in aktivnega staranja« pod mentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda.

Povzetek doktorske disertacije

Delo preučuje povezanost psihosocialnega blagostanja starejših odraslih z grajenim okoljem. Pregled literature je opredelil zanesljiva orodja za merjenje blagostanja in zaznave okolja, hkrati pa poudarja, da objektivne ocene pogosto spregledajo notranje prostore in so redko povezane z zaznavo stanovalcev. Študija domov za starejše odrasle na slovenski obali je pokazala, da blagostanje stanovalcev oblikuje njihov pogled na okolico in da na blagostanje vplivajo specifična okoljska področja. Na splošno ugotovitve kažejo, da lahko ciljno usmerjene izboljšave okolja podpirajo blagostanje in prispevajo k boljši zasnovi domov za starejše občane.

ponedeljek, 16. marec 2026 Objavljen je razpis za mlade raziskovalce na UP v letu 2026

UP je objavila razpis za mlade raziskovalce, ki se bodo v prihodnjih štirih letih usposabljali za poklic raziskovalca in opravljali doktorski študij na UP. V letu 2026 so razpisana 4 prosta mesta pri naslednjih mentorjih, članicah UP in raziskovalnih področjih:,

  • doc. dr. Slobodan Filipovski, UP IAM (matematika),
  • dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT (matematika),
  • izr. prof. dr. Michael Burnard, UP IAM (kognitivna nevroznanost, psihologija, arhitektura in oblikovanje) in
  • izr. prof. dr. Jana Hojnik, UP FM (upravne in organizacijske vede).

Na razpis se do 16. junija 2026 lahko prijavijo kandidati, ki imajo zaključen študijski program druge stopnje v zadnjih štirih letih in povprečno oceno vseh izpitov in vaj, vključno z oceno magistrskega dela vsaj 8.

Pri vsakem mentorju bo izbran en mladi raziskovalec, s katerim se bo sklenila pogodba o zaposlitvi za poln delovni čas, za dobo do štirih let.

POVEZAVA na razpis: https://www.upr.si/si/o-univerzi/razpisi/kadrovski-razpisi/razpis-za-mlade-raziskovalce-2026- 

    

ponedeljek, 16. marec 2026 Krepitev sodelovanja z Univerzo v Stellenboschu (Južnoafriška republika) na konferenci SIAN26

Med 8. in 14. marcem sta se Tanja Labus (Mednarodna pisarna UP FAMNIT) in Sanja Sandić (Služba za komuniciranje UP FAMNIT) udeležili konference SIAN26: Mednarodna akademska mreža Univerze v Stellenboschu, Južnoafriška republika. Dogodek je združil predstavnike akademskih institucij z vsega sveta in ponudil številne priložnosti za izmenjavo izkušenj ter krepitev mednarodnega sodelovanja.

Na konferenci so udeleženci razpravljali o več ključnih temah, med drugim o gradnji partnerstev v Afriki znotraj mednarodnih konzorcijev, vlogi znanstvene diplomacije pri sodelovanju na afriški celini ter praktičnih pristopih k internacionalizaciji na univerzah. V okviru panelnih razprav so obravnavali izkušnje študentov z vključevanjem mednarodnih študentov na kampusu, izmenjavo najboljših praks za vključevanje zaposlenih v mednarodne aktivnosti ter razvoj in izvajanje globalnih in regionalnih partnerstev. Udeleženci so se udeležili tudi formalnega nagovora novega rektorja univerze, prof. dr. Deresh Ramjugernatha, ter sodelovali na sejmu izobraževanja v tujini, kjer so bili prisotni predstavniki različnih univerz.

Obisk je za našo fakulteto predstavljal pomembno priložnost za krepitev sodelovanja z Univerzo vStellenboschu. Pred kratkim je delegacija študentov in raziskovalcev z našega Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije gostovala na Univerzi v Stellenboschu v sklopu programa Erasmus+ KA 171. Gostil jih je Prof. Dr. Daniel Le Roux, vodja raziskovalne skupine za kognicijo in tehnologijo, ki je bil že gost na naši fakulteti.

Univerza v Stellenboschu je svetovno priznana institucija, s katero je UP FAMNIT že vzpostavila sodelovanja na področju računalništva in informacijskih tehnologij. Trenutno pa se povezujemo z raziskovalno enoto za operativne raziskave v gozdarstvu (FOR-Forestry Operations Research Unit), ki je del discipline gozdnega inženiringa v okviru Oddelka za gozdarstvo in lesarstvo na Univerzi v Stellenboschu. Pri poglobitvi sodelovanja si prizadevamo za čim več izmenjav študentov in zaposlenih.





 

sobota, 14. marec 2026 Najboljši mladi biologi Slovenije danes tekmovali v Izoli

Naša fakulteta je danes v Izoli gostila državno tekmovanje iz znanja biologije za Proteusovo nagrado, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Tekmovanje že 25 let povezuje najuspešnejše dijakinje in dijake iz vse Slovenije ter spodbuja zanimanje za biologijo in naravoslovje.

Tekmovanje poteka dvostopenjsko – najprej na šolski, nato še na državni ravni. Najboljši štirje tekmovalci vsako leto sestavijo slovensko olimpijsko ekipo iz biologije, ki državo zastopa na mednarodnih tekmovanjih.

Letošnjega šolskega tekmovanja se je udeležilo 2032 tekmovalcev, mejo za udeležbo na državnem tekmovanju pa je doseglo 483 dijakinj in dijakov. Ti so se danes pomerili v znanju biologije v Izoli, v prostorih Livade 1.0 in InnoRenew.

Udeležence so ob začetku tekmovanja nagovorili predstojnica Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT, izr. prof. dr. Živa Fišer, župan Občine Izola, g. Milan Bogatič, dekan fakultete, prof. dr. Ademir Hujdurović, glavni tajnik ZOTKS, Jožef Školč ter Margareta Obrovnik (ZOTKS).

Medtem ko so dijaki reševali tekmovalne naloge, so sodelavci Oddelka za biodiverziteto in Oddelka za aplikativno naravoslovje za več kot 50 mentorjev pripravili kratko strokovno predavanje ter ogled laboratorijev v stavbi Livade 1.0.

Gostovanje državnega tekmovanja predstavlja pomembno priložnost za povezovanje mladih talentov, mentorjev in raziskovalcev ter za spodbujanje zanimanja za biologijo in naravoslovje med mladimi, zato smo ga z veseljem gostili. 

Vsem tekmovalkam in tekmovalcem želimo veliko sreče in uspeha pri nadaljnjih izzivih.








petek, 13. marec 2026 Mednarodno tekmovanje Náboj na UP FAMNIT združilo 165 dijakov iz vse Slovenije

Danes, 13. 3. 2026, smo na UP FAMNIT gostili mednarodno matematično tekmovanje Naboj, ki je združilo165 dijakov iz vse Slovenije. Ti so se v dvournem izzivu pomerili v znanju matematike.

Dogodek je poleg spodbujanja domišljije in logičnega razmišljanja v ospredje postavil tudi sodelovanje in timsko povezovanje med vrstniki, kar je izpostavila tudi asist. dr. Ana Zalokar, organizatorka in koordinatorica dogodka z Oddelka za matematiko UP FAMNIT.

»Na Oddelku za matematiko smo zelo zadovoljni z izvedbo letošnjega 2. ekipnega matematičnega tekmovanja Naboj. Organizacija je bila uspešna, saj smo gostili več kot 160 dijakov iz vse Slovenije – iz Maribora, Celja, Ljubljane, Novega mesta in tudi iz lokalnega okolja. Dijaki so bili zelo zadovoljni, veliko se jih je vrnilo, kar pomeni, da jim je tekmovanje očitno všeč,« je povedala.

Za konec je dodala: »Gotovo bomo tekmovanje organizirali tudi naslednje leto, morda pa celo razširimo število tekmovalcev.«

V uvodnem pozdravu so dijakom in dijakinjam organizatorji predstavili navodila tekmovanja. Sledilo je tekmovanje, ki je potekalo v dveh kategorijah: mlajši (1. in 2. letnik) ter starejši (3. in 4. letnik).

Ob koncu pa so bile razglašene zmagovalne ekipe.

V kategoriji Junior Slovenija je prvo mesto dosegla Gimnazija Bežigrad, ki je na mednarodni ravni dosegla 8 mesto. Drugo mesto je osvojila v isti kategoriji II. gimnazija Maribor, tretje pa I. gimnazija v Celju.

V kategoriji Senior Slovenija je prvo mesto osvojila Gimnazija Bežigrad, ki je na mednarodni ravni dosegla 22 mesto. Drugo mesto je zasedla Gimnazija Koper, tretje pa Gimnazija Nova Gorica.

  

Zmagovalne ekipe so ob koncu prejele tudi priznanja ter denarno nagrado v vrednosti 500 € .

Od leta 2005 poteka matematično tekmovanje Náboj hkrati v več državah. To predstavlja dijakom in dijakinjam edinstveno priložnost, da primerjajo svoje sposobnosti in znanje s sovrstniki iz drugih držav. Čeprav se rezultati primarno ocenjujejo na lokalni ravni, mednarodna primerjava predstavlja dodatno motivacijo in tekmovalnost.

Vsem ekipam iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov v prihodnje!

Jvno objavljeni rezultati: Kategorija junior in kategorija senior.

 Več o tekmovanju Náboj lahko preberete tukaj. 

 

  

    

sreda, 11. marec 2026 Prvo srečanje FAMNITovih priprav na matematična tekmovanja 2026

Na Oddelku za matematiko UP FAMNIT smo v soboto, 7. marca 2026, uspešno izvedli prvo srečanje FAMNITovih priprav na matematična tekmovanja. Priprave so potekale na daljavo preko sistema Zoom in so pritegnile dijakinje in dijake iz različnih srednjih šol.

   

Priprave sta vodili Laura Ogrin (za dijake 1. in 2. letnika) ter Ajla Šehović (za dijake 3. in 4. letnika), ki sta udeležencem predstavili zanimive, a hkrati zahtevnejše matematične naloge in strategije njihovega reševanja.

Naslednji dve srečanji bosta potekali še v soboto, 14. marca 2026, in v soboto, 11. aprila 2026, prav tako na daljavo preko sistema Zoom. Če bi se kdo od dijakov želel naknadno prijavit na ta dva termina, lahko pošlje svojo prijavo na e-naslov: matematika.promo@famnit.upr.si. Priprave so namenjene dijakom vseh letnikov srednjih šol, ki želijo poglobiti svoje znanje ter se dodatno pripraviti na matematična tekmovanja. 

sreda, 11. marec 2026 Kevin Rečnik: Opraševalci na kraških požariščih

Vabljeni na naslednje predavanje Famnitovih bioloških večerov z naslovom Opraševalci na kraških požariščih, ki bo potekalo v sredo, 18. marca 2026, ob 19.00, ZOOM. Predaval bo Kevin Rečnik, diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete.  

    

Opraševalci so ena najpomembnejših skupin organizmov za ohranjanje biodiverzitete in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pomembnih za človeka. V zadnjem času trendi po svetu kažejo, da vrste opraševalcev izginjajo, s tem pa tudi ekosistemske storitve, ki jih prispevajo. Zato je zelo pomembno, da se izvajajo raziskave o stanju populacij, da lahko uporabimo čim bolj primerne ukrepe za njihovo zaščito.  Na predavanju se bomo dotaknili njihove raznovrstnosti na Krasu in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako požari, ki so v zadnjih časih vse pogostejši, vplivajo na pestrost opraševalcev in na njihovo funkcionalno vlogo v ekosistemu.

O PREDAVATELJU:

Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.

sreda, 11. marec 2026 Aleksander Simonič: Najnujnejše o testih praštevilskosti

Vabljeni na naslednji Izlet v matematično vesolje z naslovom Najnujnejše o testih praštevilskosti, ki bo potekal v sredo, 18. marca 2026, ob 16.00, Velika predavalnica 3, UP FAMNIT/ ZOOM povezava. Predaval bo Dr. Aleksander Simonič, UP FAMNIT. 

   

Predstavljajte si, da morate ugotoviti, ali je dano stomestno liho naravno število praštevilo. Morda se ta naloga sliši kot slaba šala pri pouku matematike, vendar je odgovor ključnega pomena za sodobno kriptografijo. Preprost postopek bi bil, da za vsako naravno število d, večje od 1 in manjše od kvadratnega korena danega števila , preverimo, ali d deli n. To bi zahtevalo približno 1050 operacij deljenja. Tudi če bi vsaka takšna operacija trajala le 1 nanosekundo, bi na odgovor čakali okoli 1033 let, zato to ni učinkovit postopek.

Učinkovit postopek (ali algoritem) je tisti, ki potrebuje p(log n) operacij, kjer je p(x) nek polinom. Na srečo v praksi obstajajo zelo hitri verjetnostni algoritmi, npr. Miller–Rabinov test, ki s precejšnjo verjetnostjo pravilno določijo, ali je število praštevilo. Na predavanju si bomo ogledali nekatere takšne postopke in osnovne ideje v ozadju.

O predavatelju:

Aleksander Simonič je leta 2022 doktoriral iz analitične teorije števil na Univerzi Novega Južnega Walesa (Avstralija). Po doktoratu je bil tam zaposlen kot raziskovalec in predavatelj, kjer je poučeval različne matematične predmete študentom Avstralske vojaške akademije. Trenutno je zaposlen kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer se raziskovalno ukvarja z L-funkcijami ter poučuje dva številsko-teoretična predmeta. Je strasten ljubitelj klasične glasbe in dolgih sprehodov.

torek, 10. marec 2026 Vabilo na javno predstavitev teme doktorske disertacije študentke Maše Frleta Valić

Vabimo vas na javno predstavitev teme doktorske disertacije z naslovom Estimating the abundance and distribution of large marine vertebrates in the Adriatic Sea from aerial surveys  (Ocena številčnosti in razširjenosti velikih morskih vretenčarjev v Jadranskem morju na podlagi raziskav iz zraka) študentke doktorskega študijskega programa Varstvena Biologija (izvedba v angleškem jeziku) Maše Frleta Valić.

Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 16. 3. 2026 ob 13.00  preko Zooma na povezavi:

Join Zoom Meeting

https://upr-si.zoom.us/j/64014336344

Meeting ID: 640 1433 6344

Vljudno vabljeni!

torek, 10. marec 2026 GOmini: Skrita naravna dediščina čezmejnega prostora za mlade generacije

S 1. januarjem se je na Oddelku za biodiverziteto UP FAMNIT začel projekt GOmini: Skrita naravna dediščina čezmejnega prostora za mlade generacije, ki naslavlja ključni izziv čezmejnega območja Goriške in Furlanije-Julijske krajine: slabšo prepoznavnost in podcenjevanje nekaterih zelenih in vodnih življenjskih okolij, ki kljub svoji majhnosti igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ta okolja - na primer obmorska mokrišča, skalne stene, gozdna tla, kmetijska krajina in mestna središča - so izpostavljena različnim okoljskim pritiskom, od urbanizacije, onesnaževanja in invazivnih vrst, hkrati pa predstavljajo velik potencial za trajnostni turizem, okoljsko vzgojo in krepitev čezmejne identitete. S projektom želimo prispevati k večji ozaveščenosti  prebivalcev in obiskovalcev vseh starosti, s poudarkom na mlajši generaciji, ter spodbujati spremembe v vedenju, ki bodo prispevale k varstvu narave.

Projekt vodi izr. prof. dr. Živa Fišer, financira pa ga Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.

Dal 1° gennaio presso il Dipartimento di Biodiversità di UP FAMNIT è iniziato il progetto GOmini: Il patrimonio naturale nascosto dell’area transfrontaliera per le giovani generazioni, che affronta una sfida chiave dell’area transfrontaliera tra Goriška e Friuli Venezia Giulia: la scarsa riconoscibilità e la sottovalutazione di alcuni ambienti verdi e acquatici che, nonostante le loro piccole dimensioni, svolgono un ruolo importante nella conservazione della biodiversità.

Questi ambienti – ad esempio zone umide costiere, pareti rocciose, suoli forestali, paesaggi agricoli e centri urbani – sono esposti a diverse pressioni ambientali, tra cui urbanizzazione, inquinamento e specie invasive, ma allo stesso tempo rappresentano un grande potenziale per il turismo sostenibile, l’educazione ambientale e il rafforzamento dell’identità transfrontaliera. Con il progetto vogliamo contribuire ad aumentare la consapevolezza dei residenti e dei visitatori di tutte le età, con particolare attenzione alle giovani generazioni, e promuovere cambiamenti nei comportamenti che possano contribuire alla tutela della natura.

Il progetto è coordinato dalla prof.ssa associata Živa Fišer. Il progetto GOmini è finanziato dall’Unione europea nell'ambito del Fondo per piccoli progetti GO! 2025 del programma Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021–2027, gestito dal GECT GO.



 

 

četrtek, 5. marec 2026 Nov doktor znanosti, Sead Jahić

Danes, v četrtek, 5. 3. 2026, smo na UP FAMNIT pozdravili še enega doktorja znanosti. 

Sead Jahić, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (3-letni program, izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT)  je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Sentiment Analysis of the Bosnian Language (Analiza sentimenta bosanskega jezika), pod mentorstvom prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom izr. prof. dr. Branka Kavška.

Novemu doktorju znanosti iskreno čestitamo in mu želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

   

četrtek, 5. marec 2026 Vabljeni k ogledu 2. posnetka Famnitovih izletov v matematično vesolje

Drugo predavanje z naslovom Prirejanja v grafih, od stabilnih porok do cvetenja je izvedla Dr. Nina Chiarelli, UP FAMNIT in UP IAM. Predavanje je potekalo  v živo in prek zoom povezave.

           

Recimo, da imamo 6 daril, ki bi jih radi razdelili med 5 prijateljev. Ali lahko podarimo eno darilo vsakemu prijatelju tako, da bo vsak dobil nekaj, česar bo vesel? To je primer problema, pri katerem nam lahko pomagajo prirejanja, če ga modeliramo z grafov. Na predavanju smo si pogledali, kaj je graf, kaj je prirejanje v grafu, kako ga lahko učinkovito poiščemo (če sploh obstaja) in še nekatere druge probleme, ki jih lahko rešimo z uporabo prirejanj.

Nina Chiarelli je leta 2011 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Kopru s področja matematike in računalništva in leta 2016 doktorirala na UP FAMNIT s področja matematičnih znanosti. Od leta 2014 je zaposlena na UP FAMNIT, sprva kot asistentka in nato kot docentka. Od leta 2017 je zaposlena tudi na UP IAM kot raziskovalka. Raziskovalno se ukvarja z diskretno matematiko s poudarkom na teoriji grafov.

četrtek, 5. marec 2026 Ko številke povzročajo stres: T4EU znanstvena kavarna o matematični anksioznosti

Na UP FAMNIT je v četrtek, 5. marca 2026, potekala T4EU Znanstvena kavarna z naslovom “Anksiozni zaradi matematike? Je to sploh resnično?”. Dogodek, ki ga je UP organizirala v okviru združenja univerz Transform4Europe (T4EU) je bil namenjen približevanju aktualnih znanstvenih tem širši javnosti ter spodbujanju razprave med raziskovalci, študenti in drugimi zainteresiranimi udeleženci.

Osrednji gost večera je bil izr. prof. dr. Krzysztof Cipora z Jagielonske univerze v Krakovu na Poljskem, priznani raziskovalec na področju matematične kognicije in učenja. V svojem predavanju je predstavil pojav matematične anksioznosti – občutka napetosti, skrbi ali strahu, ki se lahko pojavi pri delu s številkami ali matematičnimi nalogami – ter pojasnil, kako lahko takšna čustva vplivajo na matematične dosežke in izbiro poklicne poti mladih. V razpravi sta sodelovali Jana Beguš in Živa Žvanut, študentki 3. letnika biopsihologije na UP FAMNIT.

Predavanje je osvetlilo, kako razširjena je matematična anksioznost, kako se kaže v različnih vsakdanjih situacijah, od šolskega okolja do sprejemanja odločitev v vsakdanjem življenju, ter zakaj je razumevanje tega pojava pomembno za razvoj bolj pozitivnega odnosa do matematike. Posebna pozornost je bila namenjena tudi načinom, kako lahko izobraževalni sistem, učitelji in študenti prispevajo k zmanjševanju negativnih čustvenih odzivov na matematiko.

Dr. Ciporo na UP gostimo v okviru programa gostujočih profesur pobude T4EU, ki na partnerske univerze vabi priznane strokovnjake z namenom krepitve pedagoškega in raziskovalnega sodelovanja. Pobuda spodbuja izmenjavo znanja, interdisciplinarno povezovanje ter skupno soočanje z družbenimi, digitalnimi in okoljskimi izzivi v Evropi.

Dogodek je potekal v okviru serije seminarjev »Čajanka s psihologi«. Dogodki iz te serije, ki jih organizira Oddelek za psihologijo UP FAMNIT, so namenjeni vsem, ki jih zanima področje psihologije in duševnega zdravja, ne glede na predznanje. Vsi dogodki so zasnovani interaktivno in potekajo v angleščini ali slovenščini.

Vabimo vas, da spremljate napoved prihodnjih čajank tukaj.

   

 

torek, 3. marec 2026 Inavguracijsko predavanje prof. dr. Urban Šilc

Vljudno vas vabimo na inavguracijsko predavanje prof. dr. Urbana Šilca, rednega profesorja za področje Biologija, z naslovom: »Pleveli – dobri, umazani, zli«, ki bo v četrtek, 12. marca 2026 ob 10:00 v predavalnici Brolo B2, Trg Brolo 12, Koper (2. nadstropje).

torek, 3. marec 2026 Zagovor doktorske disertacije Seada Jahića

Sead Jahić, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (3-letni program, izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), bo zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Sentiment Analysis of the Bosnian Language (Analiza sentimenta bosanskega jezika), pod mentorstvom prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom izr. prof. dr. Branka Kavška.

Zagovor bo potekal v četrtek, 5. 3. 2026 ob 12. uri prek IKT orodja Zoom:

https://upr-si.zoom.us/j/65406723561

Vljudno vabljeni!

ponedeljek, 2. marec 2026 Teden možganov 2026 v Kopru: neuSTRAŠNO

Tudi letos bo v Kopru od 16. do 19. marca potekal Teden možganov - mednarodna akcija za ozaveščanje o raziskovanju možganov, duševnosti in vedenja, ki vsako leto poteka tretji teden v marcu.

    

Letošnji Teden možganov v Kopru bo posvečen strahu – njegovim nevrobiološkim, psihološkim in družbenim razsežnostim. V štirinajstih predavanjih in filmskem večeru bodo strokovnjaki med drugim spregovorili o vplivu strahu na možgane, tesnobnosti med mladimi, manjšinskem stresu, psihopatiji, digitalnih tehnologijah ter konstruktivnih načinih soočanja z nemirom.

Sklop brezplačnih predavanj in filmskega večera bo potekal na treh lokacijah- Središče Rotunda, Destradijev trg 11, Center mladih Koper, Gregorčičeva ulica 4,  Svetovalni center Istre, Vergerijev trg 3

URNIK:

PONEDELJEK – 16.3., Središče Rotunda, Center mladih Koper

  • 17.00, Središče Rotunda – Vesna Posavčević – Strah pred odklopom: nomofobija kot novi izziv generacije mladih
  • 18.00, Središče Rotunda – Ernest Ženko- Kdo se boji umetne inteligence?
  • 19.00, Center Mladih Koper – Film Posledice

TOREK – 17.3. Svetovalni center Istre

  • 15.00 – Andreja Pšeničny –  Ali psihopatske osebnosti čutijo strah?
  • 16.00 – Aleksandra Meško – Trema, panika, skrbi in podobne drame
  • 17.00 – Miha Andrič – Strahovi novega sveta: ko strah misli in govori namesto nas
  • 18.00 – Nuša Klinar – Ko strah ni več osebna zgodba

SREDA – 18.3., Središče Rotunda

  • 16.00 – Daša Grajfoner – Psihološke intervencije s pomočjo živali za premagovanje strahu in anksioznosti
  • 17.00 – Vlasta Novak Zabukovec – Ali obstaja strah pred dolgoživostjo?
  • 18.00 – Mirjana Ule – Protislovja sodobnega odraščanja
  • 19.00 – Nina Krohne – Koga je lahko strah?: Družbeno pogojeni načini doživljanja in izražanja strahu

ČETRTEK – 19.3., Svetovalni center Istre

  • 16.00 – Gorazd Drevenšek – Možgani med zaupanjem in tesnobo
  • 17.00 – Bojan Rojc – Možgani v stanju nevarnosti: kako strah preoblikuje živčni sistem
  • 18.00 – Tim Prezelj – Vzgojeni v strah: spolnost med sramom, stereotipi in medijskimi ideali
  • 19.00 – Marko Gavriloski Tretjak – Normalnost kot mehanizem strahu: mikroagresije in manjšinski stres LGBT+ mladih v šoli

Vabljeni!