Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
-->
SI | EN

Z drevesi v Kopru

natisni

Univerza na Primorskem že vrsto let uspešno pridobiva sredstva za izvajanje projektov Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, katerih namen je spodbujanje sodelovanja in povezovanja visokošolskega sistema z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor) ter izvajanje modelov odprtega in prožnega prehajanja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem.

O projektuna vrh

Mesta niso le zgoščena domovanja človeških skupnosti, temveč tudi življenjska okolja številnih živalskih in rastlinskih vrst. Urbana ekologija proučuje odnose med organizmi in človeškimi ekosistemi. Ta znanja postajajo vse bolj pomembna, saj živimo  v času, ko vedno večji delež prebivalstva živi v mestih. Prisotnost biotske pestrosti dokazano viša kakovost bivanja v urbanih okoljih, zato je pri načrtovanju razvoja mest zelo pomembno upoštevati tudi njihovo biotsko pestrost. Mesta, ki skrbijo za njeno ohranjanje, so redno zelo visoko uvrščena na sezname mest z najvišjo kakovostjo življenja. Tu ima odločilno vlogo pravilno načrtovanje in vzdrževanje zelenih površin v mestih, pri čemer izstopajo drevesa.

Drevesa v mestih predstavljajo tudi življenjski prostor za številne živalske vrste, služijo kot okras in so blažilci okoljskih obremenitev (onesnaževanje, hrup). Drevesa prav tako pričajo o tradiciji nekega območja, saj so drevesa tiste točke v vaseh in mestih, ki so predstavljala center družabnega življenja. Drevesa so torej pričevalci preteklih obdobij, saj po dolgoživosti za nekajkrat presegajo življenjsko dobo ljudi. Izbira dreves v mestu sledi infrastrukturnim potrebam okolice, načinu vzdrževanja in trenutnim družbenim okusom. Poznavanje raznolikosti dreves nam pove veliko več o kraju in ljudeh, kot bi si lahko mislili. Njihovo vzdrževanje in izgled je neposredno zrcalo našega odnosa do naravnega in družbenega okolja.

V 21. stoletju sta stres in depresija ena izmed najbolj pogostih oblik duševnih bolezni. Drevesa na nas delujejo terapevtsko, saj zmanjšujejo nivo stresa, ob njih se počutimo sproščeno in v stiku z naravo. Prisotnost biotske pestrosti dokazano viša kakovost bivanja v urbanih okoljih. V okviru projekta želimo spoznati raznolikost dreves v mestu Koper, tako z vidika njihove biologije, kot njihove družbene vloge v prostoru. Naša spoznanja bodo omogočila ciljno varovanje najbolj znamenitih primerkov ter bodo usmerila k boljšemu upravljanju tistih dreves, ki so potrebna dodatne nege. Obenem želimo raziskati katera drevesa so najstarejši pričevalci razvoja mesta Koper ter kako se je spreminjala njihova vloga v preteklosti.

Koper je mesto z bogato zgodovino in raznoliko socialno strukturo na zemljepisno prepišnem območju, na prehodu med Sredozemljem in srednjo Evropo. Vso njegovo raznolikost lahko zasledimo tudi pri drevesih, ki so zasajena po mestu. Nekatera so tukaj že stoletja. Ohranila so se skozi različne družbene spremembe in preživela raznoliko prebivalstvo mesta. Druga so mlajša, odražajo novejše okuse in spremljajo sodobne spremembe, tako v družbi, kot tudi v okolju. Oboji so pomembni pričevalci sedanje podobe Kopra.

V okviru projekta želimo z združevanjem znanja naravoslovcev, humanistov, družboslovcev in upravljavcev mestne drevnine prispevati k razumevanju odnosa lokalnega prebivalstva do dreves in biotske pestrosti nasploh, njenemu ohranjanju v mestih in posledično k višanju kvalitete življenja ljudi.

Projektne aktivnostina vrh

  • Terenski popis dreves na območju mesta Koper (vrste, geografske koordinate, okvirna starost, vzdrževanje, morebitne bolezni, obseg in višina najbolj markantnih osebkov).
  • Prepoznati degradirana območja in v okviru diskusije znotraj projektne skupine, z zunanjimi strokovnjaki in upravljavci mestne drevnine predlagati primerno zasaditev teh območij.
  • Predlagati seznam drevesnih vrst, ki so pomembna z vidika človeka in imajo pomembno biološko vlogo in bi jih bilo vredno zasaditi v Kopru.
  • Na podlagi zgodovinskih dokumentov ugotoviti, kako se je spreminjala podoba Kopra na podlagi dreves, ki so bila nekoč sajena in prepoznati pričevalce, torej drevesa, ki so dalj časa prisotna na istem mestu.
  • Terenske popise vnesti v GIS bazo podatkov.
  • Na podlagi baze izdelati aplikacijo za mobilni telefon, s katero bodo lahko uporabniki spoznavali koprska drevesa in njihove zgodbe. Baza bo na razpolago upravljavcem z mestno drevnino v Mestni občini Koper.
  • Organizacija obhoda med drevesi, kjer bodo zainteresirani javnosti predstavljena najbolj zanimiva drevesa v Kopru in rezultati projekta.

Partnerji na projektuna vrh

8 študentov:

  • 1 študent dodiplomskega študijskega programa Varstvena biologija (UP FAMNIT),
  • 1 študent dodiplomskega študijskega programa Biodiverziteta (UP FAMNIT),
  • 2 študenta podiplomskega študijskega programa Varstvo narave (UP FAMNIT),
  • 1 študent dodiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika (UP FAMNIT),
  • 1 študent dodiplomskega študijskega programa Arheologija ali Zgodovina (UP FHŠ),
  • 1 študent dodiplomskega študijskega programa Geografija ali Zgodovina (UP FHŠ),
  • 1 študent podiplomskega študijskega programa Geografija (UP FHŠ).

2 delovna mentorja:

3 pedagoški mentorji: