Agronomija

Sprememba imena študijskega programa

V letu 2023 je bil študijski program prenovljen. Med večjimi spremembami je tudi sprememba imena študijskega programa - študijski program Sredozemsko kmetijstvo smo preimenovali v Agronomija.

Spremembe študijskega programa, vključno z novim imenom programa, veljajo za študente, ki so se prvič vpisali v študijski program v študijskem letu 2024/25.

Temeljni podatki o programuna vrh

Ime programa: AGRONOMIJA
Vrsta programa: visokošolski strokovni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani inženir agronomije (VS) oz. diplomirana inženirka agronomije (VS)
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (KT): 180 KT
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Izola, Koper (delno)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj (glej zadnji odstavek)

Koordinatorica programana vrh

prof. dr. Dunja Bandelj

doc. dr. Alenka Baruca Arbeiter, nametnica koordinatorice

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošen opis programana vrh

Agronomija interdisciplinarno združuje različna znanstvena področja in pristope pri sodobni pridelavi rastlin, in njen temeljni cilj je zagotavljanje zdrave in zadostne hrane za rastoče svetovno prebivalstvo. Zaradi podnebnih sprememb, omejenosti naravnih virov in onesnaževanja okolja, se agronomija nenehno razvija in ni osredotočena le na pridelavo in razumevanje delovanja rastlin. Glavno vodilo sodobne agronomije je agroekologija, ki temelji na skrbnem poznavanju ekosistemskih procesov, kroženja hranil, biotske raznovrstnosti in vzpostavljanju ravnotežja med agronomskimi praksami ter naravnim okoljem. Specifičnost in prednosti slovenskega pridelovalnega območja izkazujejo potrebo po mladih agronomih, ki bodo stremeli k razvoju inovativnih in trajnostnih agronomskih praks.

Študij agronomije ponuja širok spekter znanj, ki omogočajo poznavanje medsebojnih odnosov organizmov in ekoloških dejavnikov v agroekosistemu, vzgojo odpornih rastlin ob podpori genetike in sodobne biotehnologije, obvladovanje bolezni in škodljivih organizmov rastlin ter razumevanje potreb potrošnikov. Temeljna naravoslovna znanja so nadgrajena z vsebinami rastlinske pridelave (biotehnike), poseben poudarek je namenjen genetiki, žlahtnjenju rastlin in biotehnologiji, ki omogočajo izboljšanje lastnosti kmetijskih rastlin. Obvezne vsebine agroekologije, varstva rastlin, rabe tal in varstva narave so nadgrajene še z zootehniko in gospodarjenjem z gozdovi, ki omogočajo celostno obravnavo agrarnega ekosistema in koncept krožnega gospodarstva. Študijski program ponuja tudi vsebine, povezane z upravljanjem končnih kmetijskih pridelkov in predelavo v izdelke z dodano vrednostjo. Vsebine so nadgrajene z družbenimi vedami (ekonomika, podjetništvo, trženje), ki dajejo študentom kompetence, potrebne za vzpostavljanje lastnih podjetij in samozaposlovanje ter znanja, potrebna za uspešno črpanje EU sredstev in subvencij. Poleg teoretičnega znanja je velik poudarek na izkustvenemu učenju in praktičnemu usposabljanju v podjetjih, s katerim študentje spoznajo primere dobrih agronomskih praks in pridobijo uporabne izkušnje tako z delom na terenu kot tudi v laboratoriju.

Posebnost študijskega programa je njegova umeščenost v sredozemski prostor, ki omogoča raznoliko pridelavo kakovostne in varne mediteranske hrane. Ta je bila v letu 2013 umeščena na svetovno listo nesnovne kulturne dediščine pri UNESCO.

Cilji programana vrh

Cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo znali pridobljeno znanje o agroekosistemih interdisciplinarno povezovati in tako načrtovati ter uresničevati sonaravno in konkurenčno pridelavo. Diplomanti bodo sposobni samostojnega in kritičnega razmišljanja, ki bo temeljilo na stroki in odgovornem ravnanju.

S svojim znanjem ter upoštevanjem okoljskih in ekoloških značilnosti kakršnegakoli pridelovalnega območja, bodo diplomanti znali prepoznati izzive in razvijati inovativne rešitve v rastlinski pridelavi ter hkrati skrbeti za varovanje narave, biotske raznovrstnosti in okolja.

Diplomanti bodo z natančnim poznavanjem ekologije sposobni analizirati dano pridelovalno območje in določiti primernost pridelovalnega okolja za rastlinsko vrsto ali rejo živali. Pridobili bodo strokovno znanje za organizacijo dela v kmetijstvu, odločanje o primernosti tehnologij ter svetovanje in ob tem razvijali odgovoren odnos do pridelave varne in kakovostne hrane v povezavi z družbo, naravo in širšim okoljem.

Pogoji za vpisna vrh

V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil:

• zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
• poklicno maturo,
• splošno maturo.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na:

• splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu: 60 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole: 40 % točk.

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

V višji letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Agronomija se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program Agronomija,
• študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot visokošolski strokovni študijski program Agronomija in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v visokošolskem strokovnem študijskem programu Agronomija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 2. letnika in ima opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če ni opravil vseh obveznostih, če ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze in podobno. O vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT na podlagi individualne prošnje študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu (Zakon), v času študija enkrat ponavlja letnik.

Z napredovanjem v višji letnik ter s ponavljanjem letnika študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z Zakonom. V skladu z Zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme Senat UP FAMNIT na podlagi prošnje študenta in obrazloženega mnenja Komisije za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na koordinatorico študijskega programa in Referat za študente UP FAMNIT.

Za dokončanje študija je potrebno zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne seminarske naloge; le-to študent zagovarja v okviru seminarja.

Predmetnikna vrh

Študijski program obsega obvezne predmete, izbirne predmete, praktično uposabljanje in seminar, v okviru katerega študent pripravi in zagovarja zaključno seminarsko nalogo.

Predmeti se delijo na obvezne in izbirne - notranje izbirne / zunanje izbirne (Tabela 1); v 2. in 3. letniku izbere študent po 2 notranje ali zunanje izbirna predmeta (izbere jih lahko iz nabora notranjih ali zunanjih izbirnih predmetov). Predmeti so ovrednoteni s 3, 6 ali 8 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa po letnikih, predmetnik posameznih letnikov ter notranji izbirni predmeti študijskega programa.

Kratki opisi predmetov so dostopni TUKAJ.

Letnik	Študijske obveznosti študenta	Število	Število kreditnih točk (KT)
			KT	KT/letnik
1.	Obvezni predmeti	11	60	60
2.	Obvezni predmeti	7	39	60
	Notranji / zunanji izbirni predmet	2	12
	Praktično usposabljanje v delovnem okolju I	1	9
3.	Obvezni predmeti	6	32	60
	Notranji / zunanji izbirni predmet	2	12
	Praktično usposabljanje v delovnem okolju II	1	10
	Seminar	1	6

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Biologija rastlin	6	30	-	-	30	10	70
2.	Osnove kemije	6	30	-	-	30	-	60
3.	Agrofizika	3	20	15	-	-	5	40
4.	Matematične metode	6	30	30	-	-	-	60
5.	Raba in varstvo tal	6	30	-	-	15	15	60
6.	Sadjarstvo	6	30	-	-	25	20	75
7.	Agroekologija	6	40	-	15	-	20	75
8.	Gospodarjenje z gozdom in upravljanje z lesom	6	30	-	-	20	20	70
9.	Vrtnarstvo	6	30	-	-	25	20	75
10.	Vinogradništvo	6	30	-	-	25	20	75
11.	Računalniški praktikum	3	15	15	-	-	-	30

 Legenda:
 P = predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje
 KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Statistične metode	6	30	30	-	-	-	60
2.	Fiziologija rastlin	6	30	-	-	40	-	70
3.	Osnove genetike	6	30	-	-	30	-	60
4.	Oljkarstvo in predelava oljk	6	40	-	10	10	15	75
5.	Varstvo narave in trajnostno kmetijstvo	3	20	-	10	-	10	40
6.	Biokemija rastlin	6	30	-	-	30	-	60
7.	Varstvo rastlin, diagnostika in fitofarmacija	6	30	-	-	30	5	65
8.	Praktično usposabljanje v delovnem okolju I (4,5 tednov)	9	5	-	-	-	-	15
9.	Notranji / zunanji izbirni predmet I	6
10.	Notranji / zunanji izbirni predmet II	6

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Zootehnika v Sredozemlju	6	30	-	10	-	30	70
2.	Žlahtnjenje in biotehnologija rastlin	8	45	-	15	40	10	110
3.	Tehnologije predelave v kmetijstvu	3	20	-	10	10	10	50
4.	Osnove podjetništva in trženja	6	45	30	-	-	-	75
5.	Pridelovanje poljščin	6	30	-	-	10	20	60
6.	Načrtovanje in vodenje projektov	3	15	15	-	-	-	30
7.	Praktično usposabljanje v delovnem okolju II (5 tednov)	10	5	-	10	-	-	15
8.	Notranji / zunanji izbirni predmet III	6
9.	Notranji / zunanji izbirni predmet IV	6
10.	Zaključni seminar	6	-	-	20	-	-	20

Št.	Predmeti	KT	Oblike izvedbe kontaktnih ur
			P	SV	SE	LV	TV	Skupaj
1.	Agrobiodiverziteta in genske banke	6	30	-	10	20	10	70
2.	Aplikativna entomologija	6	30	-	-	20	10	60
3.	Arboristika	6	30	-	-	15	15	60
4.	Biodiverziteta tal in ekosistemske storitve v trajnostnem kmetijstvu	6	30	10	15	20	-	75
5.	Biologija in ekologija opraševanja	6	30	-	10	30	-	70
6.	Čebelarstvo	6	30	-	-	10	10	50
7.	Drevesničarstvo in trsničarstvo	6	30	-	-	15	15	60
8.	Ekologija tal	6	30	-	15	30	-	75
9.	Ekonomika kmetijstva	6	30	30	-	-	-	60
10.	Mikrobiologija agroekosistemov	6	30	-	15	30	-	75
11.	Molekularna diagnostika pri rastlinah	6	30	-	-	20	10	60
12.	Osnove vedenja potrošnikov	6	30	30	-	-	-	60
13.	Pivovarstvo	6	30	-	-	15	15	60
14.	Pridelovanje aromatičnih rastlin	6	30	-	-	10	20	60
15.	Rastlinske tkivne kulture	6	30	-	-	25	5	60
16.	Senzorična analiza živil	6	30	-	-	25	5	60
17.	Upravljanje blagovnih znamk	6	30	30	-	-	-	60
18.	Urbano kmetijstvo	6	30	-	10	-	20	60
19.	Ribištvo	6	30	-	-	15	15	60
20.	Sredozemska prehrana	6	30	-	15	15	-	60
21.	Vinarstvo	6	30	-	-	25	5	60

Predmetnik za študente, prvič vpisane v študijskih letih 2019/20 - 2023/24 (SK-19)

V študijskem letu 2019/20 se je pričel izvajati prenovljen študijski program z novim imenom Agronomija, zato je v začetku tega poglavja predstavljen predmetnik programa kot se prvič izvaja v študijskem letu 2024/25. V nadaljevanju pa lahko študenti, ki so se prvič vpisali v študijski program Sredozemsko kmetijstvo do vključno študijskega leta 2023/24, najdejo predmetnik in kratke opise predmetov:

• predmetnik, kratki opisi predmetov.

Izbirnostna vrh

Izbirni predmeti se delijo na notranje in zunanje izbirne predmete.

Študenti izberejo v 2. in 3. letniku po dva notranje ali zunanje izbirna predmeta.

NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; seznam notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik (tabela 5).

ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov sorodnih visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. Študent lahko zunanje izbirne predmete izbira tudi iz seznama notranjih izbirnih predmetov.

Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni (oziroma ožji) seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorico študijskega programa.

Praktično usposabljanje v delovnem okoljuna vrh

Študent mora v 2. in 3. letniku opraviti obvezno praktično usposabljanje v delovnem okolju (kontinuirano praktično usposabljanje), ki je v celoti ovrednoteno s 19 KT, in sicer:

• v 2. letniku traja praktično usposabljanje 4,5 tednov (180 ur) in je ovrednoteno z 9 KT,
• v 3. letniku traja praktično usposabljanje 5 tednov (200 ur) in je ovrednoteno z 10 KT.

Namen praktičnega usposabljanja je utrjevanje teoretičnega znanja v delovnem, praktičnem okolju in pridobivanje specialnih delovnih kompetenc vezanih direktno na delovno mesto na katerem študent opravlja prakso. Namen praktičnega usposabljanja je tudi direktno soočanje z aktualnimi situacijami v praksi in aktiven pristop pri opravljanju delovnih nalog ter neposreden stik s potencialnim bodočim delodajalcem.

Praktično usposabljanje se izvaja v delovnem okolju oziroma v organizacijah, kot so: zadruge, kmetijsko-gozdarske zbornice, podjetja, javni zavodi, društva in drugo.

Študent si najprej izbere organizacijo, v kateri želi opravljati praktično usposabljanje in sproži postopek za sklenitev sporazuma. Za pomoč pri izbiri organizacije se lahko študent obrne na koordinatorja praktičnega usposabljanja.

Pred pričetkom opravljanja se študenti seznanijo z vsemi postopki, ki so natančno opredeljeni v:

• Navodilih za opravljanje prakse - TUKAJ;
• Pravilniku o izvajanju prakse v študijskih programih Sredozemsko kmetijstvo - TUKAJ.

Vsi postopki potekajo prek ŠIS-a (oddaja prošnje, koordinatorjeva potrditev prošnje, kreiranje tripartitnega dogovora o opravljanju prakse, oddaja poročila, koordinatorjeva potrditev poročila), ravno tako so vsi obrazci dostopni v ŠIS-u.

Pred pričetkom opravljanja praktičnega usposabljanja študent odda Prošnjo za opravljanje prakse v njegovem ŠIS-u. Če je prošnja študenta odobrena, mora še pred pričetkom prakse v referat dostaviti tripartitni dogovor in Poročilo o opravljeni praksi, ki ju  nato referat posreduje organizaciji v podpis. Šele po odobritvi prošnje in podpisu dogovora lahko študent prične z opravljanjem praktičnega usposabljanja. V kolikor študent potrebuje tripartitni sporazum v angleškem jeziku (zaradi opravljanja prakse v tujini), mora o tem obvestiti referat takoj, ko je obveščen, da je njegova prijava prakse odobrena s strani koordinatorja prakse.

Po končanem praktičnem usposabljanju študent odda poročilo (priloga k poročilu je Potrdilo organizacije o opravljenem praktičnem usposabljanju študenta). Vsi postopki (oddaja prošnje, dogovor, koordinatorjeva potrditev prošnje, oddaja poročila, koordinatorjeva potrditev poročila) potekajo prek ŠIS-a.

Terenske vajena vrh

V okviru posameznih predmetov študijskega programa se del predmeta izvaja tudi na terenu (terenske vaje).

Terenske vaje se izvajajo kot dopolnitev študijskega procesa, za študente je prisotnost na njih obvezna. Na terenskih vajah pridobijo študentje praktična znanja, ki predstavljajo nadgradnjo teoretičnih vsebin, s katerimi se študentje seznanijo na predavanjih. Terenske vaje so lahko eno- ali večdnevne. Zlasti v višjih letnikih so pri nekaterih predmetih predvidene dvo- in tridnevne terenske vaje, ki potekajo v Sloveniji ali tujini (na primer v Istri, na Cresu in Lošinju, na Velebitu). Na terenskih vajah študentje ob pomoči profesorjev in asistentov ter lokalnih vodičev spoznavajo lokalne posebnosti in tuje raziskovalne inštitucije ter izvajajo praktične naloge v naravnem okolju. Hkrati ne gre pozabiti, da predstavljajo terenske vaje eno najbolj prijetnih in priljubljenih obveznosti študija, saj študentom in učiteljem omogočajo tudi neformalno druženje in spoznavanje novih krajev.

Študentom programov, kjer se terenske vaje izvajajo priporočamo cepljenje proti klopnemu meningitisu zaradi izpostavljenosti možnosti okužbe na terenskih vajah. Cepljenje je organizirano v sklopu rednih zdravniških pregledov v Zdravstvenemu domu Koper in bo za študente brezplačno.

Na podlagi Pravilnika o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (UL RS, št. 40/94, 45/98) in v skladu s Pravilnikom o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi na Primorskem članica Univerze na Primorskem stroške, povezane z izvajanjem študijskega programa na terenu in z organizacijo strokovnih ekskurzij, zaračuna študentom po dejanskih stroških na udeleženca.

Vodstvo UP FAMNIT se na podlagi analize stroškov terenskih vaj in ocene finančnih zmožnosti fakultete v konkretnem študijskem letu odloči, v kolikšnem delu bo lahko sofinancirala stroške (v zadnjih letih med 50% in 80% stroškov) terenskih vaj za posamezno študijsko leto.

Fakulteta bo tudi v bodoče, v kolikor bodo za to zagotovljena finančna sredstva, delno sofinancirala stroške terenski vaj kot v preteklih študijskih letih.

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

• Obvladovanje strokovne terminologije področja.
• Poglobljeno poznavanje globalnih okoljskih problemov.
• Poznavanje in razumevanje razvojne politike kmetijstva v Sloveniji, EU in širše.
• Sposobnost prepoznavanja potreb trga.
• Sposobnost identifikacije problema in sposobnost analitskega reševanja problemov z uporabo različnih virov in interdisciplinarnim pristopom.
• Sposobnost prenosa znanj iz teorije v prakso.
• Avtonomnost za opravljanje strokovnega dela na področju biotehnike.
• Razvita komunikacijska sposobnost in spretnost s poznavanjem uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
• Razvita sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav...).
• Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.
• Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic.
• Sposobnost konstruktivnega sodelovanja z drugimi strokovnimi profili (timsko delo).

Predmetnospecifične kompetence diplomantov

• Sposobnost opisa stanja in trendov kmetijske pridelave in vloge kmetijstva pri razvoju podeželja.
• Podrobno poznavanje kompleksnosti in ranljivosti sredozemskega prostora.
• Sposobnost izbire ustrezne kmetijske rastline za pridelavo glede na ekološke razmere okolja.
• Sposobnost načrtovanja in izpeljave pridelave rastlin z osnovnimi in nekoliko zahtevnejšimi tehnologijami.
• Sposobnost organizacije nabave sadilnega materiala, kmetijske mehanizacije in opreme.
• Sposobnost upravljanja z genskim materialom kulturnih rastlin in izvedba osnovne valorizacije pridelka in agronomskih lastnosti različnih kmetijskih rastlin.
• Obvladovanje osnov reje živali in ribištva v Sredozemlju.
• Poznavanje ključnih parametrov kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, kakovostnih shem, skladiščenja in manipulacije.
• Sposobnost prepoznavanja zahtev tržišča, določanja in pojasnjevanja osnovnih kazalnikov uspešnosti poslovanja kmetijske pridelave in pojasnila poslovne odločitve.
• Vodenje prometa s kmetijskim materialom.
• Sposobnost poslovnega načrtovanja Start-up podjetja in samostojnega vodenja družinskega podjetja s kmetijsko pridelavo.
• Sposobnost umeščanja novih strokovnih izsledkov, informacij ter interpretacij v kontekst temeljne agronomske in zootehniške discipline.
• Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na strokovnem področju.

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na magistrskih študijskih programih (na drugi bolonjski stopnji) ali pa se zaposlijo.

S pridobljenim znanjem bodo sposobni samostojnega ali kooperativnega dela:

• na področju pridelave rastlin in trženja (v zadrugah, v proizvodnji sadilnega materiala, v drevesnicah, v trsnicah, v semenarnah, v vinskih kleteh, sadjarskih, vrtnarskih, zeliščarskih centrih);
• v žlahtniteljskih centrih;
• na področju spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil;
• v zbornicah in agencijah;
• v raziskovalnih ustanovah;
• v podjetjih za projektiranje hortikulturnih objektov in trajnih nasadov (projektiranje namakalnih sistemov, rastlinjakov), v podjetjih za krajinsko projektiranje;
• v institucijah za upravljanje zavarovanih območjih s kmetijsko pridelavo (narodni, regijski, krajinski parki) in v botaničnih vrtovih;
• kot samostojni podjetnik, pridelovalec, svetovalec;
• na področju trajnostnega agroturizma.