Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

Potencial jadranskega smilja (Helichrysum italicum (Roth) G. Don): celovito profiliranje genoma in transkriptoma za odkrivaje genov v biosintezi rastlinskih naravnih produktov

natisni
Naslov projekta:
Potencial jadranskega smilja (Helichrysum italicum (Roth) G. Don): celovito profiliranje genoma in transkriptoma za odkrivaje genov v biosintezi rastlinskih naravnih produktov / The Potential of Adriatic Immortelle (Helichrysum italicum (Roth) G. Don): Comprehensive Genome and Transcriptome Profiling for Gene discovery in Biosynthesis of Plant Natural Products
 
Šifra projekta:
Z4-1875
 
Vodja projekta:
dr. Alenka Baruca Arbeiter
 
Vodilna institucija:
UP FAMNIT
 
Partnerske institucije:
 
Financer projekta:
Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS)
 
Vrsta projekta:
Podoktorski projekt
 
Raziskovalno področje (ARRS):
4.04.03 - BIOTEHNIKA / Rastlinska produkcija in predelava
 
Trajanje projekta:
1.7.2019 - 30.6.2021
 
Predstavitev projekta:
H. italicum je razmeroma nova rastlina tako v kmetijski pridelavi, kot v kozmetični in farmacevtski industriji. Zato sta natančna identifikacija in karakterizacija rastline na ravni genoma in transkriptoma ključni za nadaljnje proučevanje bioaktivnih molekul in za njihovo uporabo v farmacevtski in kozmetični industriji ter za zagotavljanje kakovosti in stabilnosti izdelkov. Preverjanje pristnosti zdravilnih rastlin je prav tako nujno za preprečevanje potvorb v zeliščni industriji. Kljub različnim dokumentiranim biološkim lastnostim in visokemu gospodarskemu pomenu, je za to rastlino dokumentiranih zelo malo genomskih in transkriptomskih podatkov, kar preprečuje študije biosinteznih poti fitospojin, razlikovanje med naravno rastočimi in gojenimi ekotipi ter identifikacijo najobetavnejših genotipov za gojenje in revizijo podvrst.
 
V Sloveniji in drugih balkanskih državah narašča zanimanje za gojenje smilja. Gojenje smilja predstavlja v Sloveniji možnost diverzifikacije kmetijske pridelave v ranljivih območjih (Kras in Istra). Implementacija smilja v sredozemski kmetijski ekosistem ponuja hkrati tudi novo tržno nišo in s tem dodatne prihodke za lokalno skupnost. Slovenija nima lastnega sadilnega materiala, zato je za uvoz sadik popolnoma odvisna od drugih držav, večinoma Hrvaške in Bosne. Rastlinski material običajno ni certificiran, zato se pojavljajo težave z izvorom in sledljivostjo. Poleg tega ni na razpolago metod ali orodij, s katerimi bi zanesljivo razlikovali med okrasnimi, gojenimi in prosto rastočimi rastlinami. S tega vidika je nujno potrebno zaščititi kmetijske pridelovalce, tako, da se jim zagotovi kakovosten sadilni material po primerni ceni. Zaradi prekomernega izkoriščanja prosto rastočih genskih virov H. italicum je nujno potrebno poglobljeno proučevanje in razvoj strategije ohranjanja te rastlinske vrste v določenih balkanskih državah.
 
Oddelek UP FAMNIT, v okviru katerega se izvaja projekt:
Oddelek za aplikativno naravoslovje