Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

Računalništvo in informatika

natisni
Temeljni podatki o programu Koordinator programa Splošno o programu Cilji programa Pogoji za vpis Nadaljevanje študija po merilih za prehode Napredovanje po programu in dokončanje študija Predmetnik Kompetence doktorandov Možnosti zaposlitve doktorandov
 

Temeljni podatki o programu

Ime programa: Računalništvo in informatika
Vrsta programa: doktorski, 3. stopnja
Znanstveni naslov diplomanta: doktor znanosti / doktorica znanosti
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (KT): 180 KT
Način študija: izredni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Koper
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj

Koordinator programana vrh

doc. dr. Klen Čopič Pucihar

Za vprašanja glede študija se obrnite na Referat za študente (phd-cs@famnit.upr.si).

Splošno o programuna vrh

Razvoj računalništva in informatike nudi osnovo za razvoj intelektualno zahtevnih tehnologij v Sloveniji. Računalniška tehnologija je čista in za infrastrukturo ne potrebuje večjih materialnih osnov ali naravnih virov. Za uspešen razvoj potrebuje stabilno in vrhunsko izobraževalno strukturo družbe, ki omogoča kvalitetno šolanje strokovnjakov na vseh ravneh računalniških znanj, dobro povezanost z industrijo, ter raziskovalno jedro, ki omogoča sledenje novim tehnologijam in sodelovanje pri vrhunskem raziskovalnem delu na tem področju. V zadnjih nekaj letih smo v Sloveniji priča razvoju nekaterih računalniških podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme, ki se trži bodisi samostojno, ali pa je izdelana po naročilu za tuja računalniška ali proizvodna podjetja.

Za uspešen razvoj računalniške tehnologije, ki bo lahko ponudila ne samo znanje za uporabo obstoječih visokih tehnologij, temveč tudi razvoj programske opreme in novih tehnologij, je potrebna poleg prej naštetega tudi trdna zavest o primerljivosti pridobljenega znanja z znanjem tujih izobraževalnih inštitucij, pravilno poznavanje osnovnih znanstvenih in tehnoloških tokov v okolici in na svetovni ravni. Podjetja iz regije, predvsem računalniški oddelki večjih podjetij ter manjša računalniška podjetja, so izrazila potrebo po še bolj računalniško in informacijsko usmerjenih kadrih. Na osnovi teh želja in želja študentov je fakulteta razvila doktorski študijski program Računalništvo in informatika, s ciljem zapolniti vrzeli na tem področju v naši regiji in tudi širše.

Pri snovanju doktorskega programa sta bila upoštevana dva elementa: podjetja (praksa) in potrebe akademskega okolja (raziskovalna dejavnost in visokošolska izobraževalna dejavnost). Podjetja iz ožje in tudi širše okolice bodo predstavljala najpomembnejšo in najlažjo pot za zaposlovanje naših doktorandov. Pri tem bodo podjetja pridobila kakovostne računalniške kadre, ki jih na tem področju, tudi širše v Sloveniji, primanjkuje. Doktorandi bodo v podjetjih predstavljali osnovni profil za razvojne laboratorije in tako ključni kader za povečevanje profitne stopnje proizvodnje v podjetjih. Glede na strukturo študija se bo profil doktoranda malce razlikoval od podobnih programov v bližnji okolici, saj znanje doktorandov ne bo obsegalo le poglobljenih specifičnih znanj, temveč tudi široko osnovno znanje. Slednje se v sodobni družbi vse bolj izkazuje kot ključen dejavnik za uspešno delovanje posameznika in dobrobit družbe.

Ob navedenih kariernih možnostih doktorandov velja omeniti tudi Univerzitetni inkubator Primorske (UIP), katerega vloga je še posebej ključna pri doktorandih tovrstnih študijskih programov kot je računalništvo in informatika. Doktorandi bodo lahko v okviru in s pomočjo inkubatorja svoje doktorsko delo pripeljali do končnega, tržnega izdelka. Tako se bodo rojevala nova, visokotehnološka podjetja, katerih osnovni lastnosti sta: prožnost in velik donos. Prav takšna podjetja slovenska družba najbolj potrebuje v prihodnosti.

Pomen doktorskega študija računalništva in informatike je tako večkraten:

  • dvojnost poudarkov študija omogoča oblikovanje široko izobraženih doktorjev znanosti, ki bodo zaposljivi neposredno v gospodarstvu, lahko pa bodo nadaljevali svojo kariero v akademskem svetu;
  • v povezavi z obstoječim gospodarstvom in univerzitetnim inkubatorjem bodo na podlagi znanja, razvitega v doktorskem študiju, nastajala nova, visoko tehnološka podjetja;
  • sam študij je zasnovan mednarodno in je zato zelo atraktiven tudi za tuje študente, kar bo doprineslo h kakovosti celotne stroke;
  • študij kot takšen predstavlja visoko kakovostno strokovno jedro na področju računalništva in informatike, ki v sodelovanju s podobnimi jedri na drugih področjih na univerzi (matematika, naravoslovje, humanistične vede, poslovne vede) predstavlja interdisciplinarno jedro kakovostnega raziskovanja na Univerzi na Primorskem. 

Raziskovalno delo in študijski program

Področje programske opreme, ki je osnovna usmeritev predlaganega študijskega programa, se dobro prekriva z raziskovalno usmeritvijo delovne skupine, ki je pripravila doktorski študijski program. Raziskovalna področja skupine so: programski jeziki, teorija grafov, teoretično računalništvo, strojno učenje, strojno prevajanje naravnih jezikov, kriptografija, podatkovne baze, konceptualni podatkovni modeli in uporabniški vmesniki.

Raziskovalno delo skupine je povezano z raziskovalnimi institucijami v Evropi in po celem svetu. Z Univerzo v  Waterloo, Kanada, ter z Univerzo Luleå, Švedska, sodelujemo na področjih programskih jezikov, uporabniških vmesnikov in strojnega prevajanja naravnih jezikov. Z Univerzo v Londonu, Anglija, in z Univerz v Auckland, Nova Zelandija, sodelujemo na področju teorije grafov in teoretičnega računalništva. Z Univerzo v Freiburgu, Nemčija, in z Institutom za tehnologijo v Melbourne (Royal Melbourne Institute of Technology), Australia, sodelujemo na področjih podatkovnih baz in podatkovnih modelov.

Raziskovalno delo je tesno povezano tudi z domačimi raziskovalnimi institucijami. Številni zunanji predavatelji, sodelavci UP FAMNIT, so zaposleni na Inštitutu Jožef Stefan, Fakulteti za matematiko, Fakulteti za računalništvo in informatiko ter Pedagoški fakulteti, vse članice Univerze v Ljubljani. Sodelovanje na skupnih raziskovalnih projektih poteka trenutno s Fakulteto za matematiko in fiziko v Ljubljani, z Inštitutom Jožef Stefan, s Pedagoško fakulteto v Ljubljani ter s Fakulteto za računalništvo v Mariboru.

Računalništvo in matematika

Matematika predstavlja enega izmed osnovnih temeljev vseh znanosti. Prisotna je na vseh ravneh izobraževanja in je osnovni jezik predstav in raziskovanja v naravoslovnih znanostih ter nepogrešljivo orodje družboslovnih znanosti. Računalništvo in matematika sta tesno povezani veji znanosti. Teoretične osnove računalništva v veliki meri izvirajo iz matematike,  po drugi strani pa v zadnjih desetletjih nudi računalništvo matematiki praktično okolje za razvoj novih teorij in simbolnih jezikov. Matematika in računalništvo se vedno bolj povezujeta v področju teoretičnega računalništva, ki predstavlja teoretično jedro računalništva ter hkrati predstavlja domeno za razvoj novejših vej matematike.

Osnovni cilj predlaganega programa računalništva in informatike je izobrazba dobrih kadrov na področju programske opreme. Tesna povezanost z matematiko in s teoretičnim računalništvom bistveno prispeva h kvaliteti študijskega programa. Omogoča globlje in širše razumevanje tako osnov računalništva kot tudi raziskovalnih tem iz novejših področjih računalništva.

Povezanost s podjetji in regijo

Dobra povezanost z računalniškimi podjetji v regiji omogoča: sodelovanje študentov na realnih problemih v industriji, povezovanje študentov s potencialnimi bodočimi delodajalci oz. povezovanje podjetij z možnimi novimi sodelavci, spremljanje potreb regije po novih kadrih v podjetjih, ter možnost dela skupine na industrijskih projektih.

Izvajalci študijskega programa sodelujejo z računalniškimi in drugimi podjetji v regiji v okviru dela na FAMNIT, Univerze na Primorskem. Sodelovanje poteka z podjetji Actual IT, Adriatic, Hermes Softlab, Active Tools, Banka Koper, Občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Intereuropa ter Istrabenz.

Cilji programana vrh

  • Razviti pri študentih sposobnost za samostojno raziskovalno (znanstveno in praktično razvojno) delo.
  • Omogočiti poglobljeno razumevanje računalništva in informatike.
  • Usposobiti študente za uporabo teoretičnega aparata pri abstrakciji problemov in reševanju le-teh.
  • Usposobiti študente za razumevanje obstoječih orodij in konceptov ter za njihov nadaljnji razvoj oziroma razvoj novih.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika se lahko vpiše, kdor ima:

  1. diplomo študijskega programa 2. stopnje; ali
  2. diplomo študijskega programa iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je program ovrednoten s 300 kreditnimi točkami; ali
  3. diplomo dosedanjega dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004) s področja računalništva in informatike, računalništva in matematike, matematike ali elektrotehnike.

Zaradi uspešnosti pri študiju UP FAMNIT posebej priporoča predizobrazbo s področja računalništva in informatike, matematike ali elektrotehnike.

V primeru omejitve vpisa v 1. letnik bodo imeli pri vpisu prednost kandidati s predizobrazbo s področja računalništva in informatike, računalništva in matematike, matematike ali elektrotehnike. Pri izbiri kandidatov se upošteva uspeh pri študiju na 2. stopnji (povprečna ocena, ocena magistrskega dela) in znanstvena odličnost.

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

V višji letnik doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika se po merilih za prehode vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega doktorskega študijskega programa 3. stopnje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v doktorski študijski program Računalništvo in informatika,
  • študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot doktorski študijski program Računalništvo in informatika in
  • so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

V 2. letnik doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika se po merilih za prehode lahko vpiše tudi diplomant sorodnega magistrskega študijskega programa, sprejetega pred 11. 6. 2004 (znanstveni magisterij). Ti kandidati morajo v 1. semestru študija opraviti še pregledni predmet računalništva in informatika, ki ga opravijo namesto enega seminarja 2. letnika.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v doktorskem študijskem programu Računalništvo in informatika.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent lahko napreduje v višji letnik, če zbere 42 KT vpisanega letnika ali, izjemoma, vsaj 30 KT na priporočilo mentorja. V vsakem primeru mora študent opraviti izpit iz preglednega predmeta.

Izključno v študijskem letu 2020/21 velja, da lahko študent napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) vpisanega letnika. Izpit iz preglednega predmeta za napredovanje ni obvezen (sprejeto na Senatu UP dne, 23. 12. 2020).

Pogoj za napredovanje v 3. letnik so vse opravljene študijske obveznosti strukturiranega študija iz 1. in 2. letnika.

Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Predmetnikna vrh

Doktorski študij je delno strukturiran, vendar predvsem individualen. Sestavljajo ga naslednji sklopi (podrobneje so predstavljeni v nadaljevanju):

  • poglobljeni predmeti računalništva in informatike,
  • pregledni predmet računalništva in informatike (comprehensive),
  • seminarji,
  • individualno raziskovalno delo,
  • doktorska disertacija.

Tabela v nadaljevanju predstavlja konceptualno shemo doktorskega programa. Doktorski študij je organiziran tako, da večina organiziranega dela poteka v 1. letniku, ko se študent še spoznava z okoljem in mentorjem. Drugi in tretji letnik sta namenjena predvsem raziskovalnemu delu. Seveda lahko študent prenese del obremenitev (kakšnega od poglobljenih predmetov) ob soglasju mentorja tudi v višji letnik.

3. letnik Doktorska disertacija
(48 KT)

Seminar
(6 KT)
Seminar
(6 KT)
2. letnik Individualno raziskovalno delo
(48 KT)		 Seminar
(6 KT)
Seminar
(6 KT)
1. letnik Poglobljeni predmet I
(9 KT)		 Poglobljeni predmet III
(9 KT)		 Individualno raziskovalno delo
(6 KT)		 Seminar
(6 KT)
Poglobljeni predmet II
(9 KT)		 Poglobljeni predmet IV
(9 KT)		 Pregledni predmet
(6 KT)		 Seminar
(6 KT)
 

Poglobljeni predmeti računalništva in informatike

Poglobljen predmet predstavlja enega izmed temeljnih ožjih raziskovalnih področij doktorskega študija doktorskega študenta. Predmeti vsebujejo najnovejša znanja s področja računalništva in informatike.

Poglobljeni predmeti se razvrstijo v enega od področij:

  • teoretične osnove računalništva (theoretical computer science),
  • podatkovne strukture in algoritmi (data structures and algorithms),
  • programski jeziki in tehnike (programming languages and techniques),
  • računalniške komunikacije in sistemi (computer communications and computing systems),
  • teorija sistemov in informacijska analiza (system theory and information analysis).

Študent izbere predmet, ki ga bo poslušal, v dogovoru s svojim mentorjem.

Poglobljeni predmeti računalništva in informatike predstavljajo predmete, ki jih lahko študent posluša bodisi v okviru vpisanega študijskega programa ali kjerkoli na primerljivem študijskem programu v dogovoru s svojim mentorjem; v dogovoru z mentorjem in še posebej v primeru interdisciplinarnega študija, pa so lahko ti predmeti tudi iz drugih strok. Študent lahko poglobljeni predmet izbere bodisi iz nabora predmetov na podiplomskem študiju ali se z mentorjem in izvajalcem predmeta dogovori za individualno izvajanje predmeta.

Posamezen predmet je organiziran tako, da predavatelj na uvodnih predavanjih predstavi temo, ki jo študenti nato nadgradijo s samostojnim študijem literature (člankov) in pripravo preglednih člankov. Slednje predstavijo v okviru doktorskih seminarjev, kjer se razvija razprava o področju. 

Pregledni predmet računalništva in informatike

Cilj preglednega predmeta računalništva in informatike (comprehensive) je preverjanje znanja iz širšega področja računalništva in informatike. Pregledni predmet sestoji iz štirih vsebinskih delov (sklopov), in sicer:

  • teoretične osnove računalništva,
  • podatkovne strukture in algoritmi,
  • teorija programiranja in programskih jezikov in
  • teorija sistemov (vključno s strojno opremo).

Za opravljanje posameznega vsebinskega dela (sklopa) se študent dogovori neposredno z nosilcem.

Seznam literature za Pregledni predmet je dostopen tukaj.

Študent lahko v okviru predmeta posluša predmete na 1. in/ali 2. stopnji, da obnovi oziroma razširi svoje znanje. Če je pri opravljanju izpita delno neuspešen, mu Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT predpiše katere predmete 1. in/ali 2. stopnje mora opraviti, da dopolni svoje znanje.

Seminarji

V okviru seminarja študenti predstavijo delne rezultate svojega raziskovalnega dela. Rezultati dela morajo biti predstavljeni v pisni kot ustni obliki. Kakovost rezultatov raziskovalnega dela mora biti na ravni, ki omogoča, da lahko študent objavi po en prispevek na letnik na ustrezni konferenci oziroma v znanstveni reviji. V 1. letniku je to lahko domača konferenca oziroma revija, kasneje pa mednarodna.

V okviru predmeta Seminar se od študenta pričakuje, da prisostvuje predstavitvam ostalih študentov in aktivno sodeluje pri razpravah.

Individualno raziskovalno delo

Individualno raziskovalno delo predstavlja znanstveno raziskovalno delo študenta na njegovi doktorski temi, ki ga študent opravlja pod vodstvom in v sodelovanju s svojim mentorjem. Zato mora študent izbrati mentorja najkasneje do konca prvega semestra študija.

Doktorska disertacija

Doktorska disertacija je izvirni prispevek k znanosti in mora biti pripravljena v skladu z univerzitetnim pravilnikom o pripravi doktorskega dela. Izvirne raziskovalne rezultate študent predstavi na nacionalnih in mednarodnih konferencah in v revijah. Doktorsko delo je lahko tudi zbirka povezanih znanstvenih prispevkov, ki jih je študent predstavil na nacionalnih in mednarodnih konferencah. Od teh prispevkov mora biti vsaj en prispevek objavljen po kakovostni recenziji (lahko na konferenci ali v reviji). V primeru, če gre za prispevke objavljene v mednarodnih virih in ni celotno doktorsko delo pripravljeno v angleškem jeziku, je lahko sam prispevek še vedno v angleškem jeziku. 

Študent lahko temo doktorske disertacije prijavi, ko opravi izpit iz preglednega predmeta in najmanj tri poglobljene predmete.

Kompetence doktorandovna vrh

Splošne kompetence doktorandov

  • Sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic dejavnikov v računalniški stroki.
  • Kritična presoja dogajanja na področju računalništva in informatike in širše v družbi.
  • Sposobnost avtonomnega iskanja in pridobivanja strokovnega znanja in njegove integracije z obstoječim znanjem.
  • Avtonomnost pri strokovnem in znanstveno raziskovalnem delu.
  • Sposobnost uporabe matematičnega in računalniškega aparata pri konkretnih raziskavah.
  • Sposobnost umeščanja računalništva in informatike v širši družbeni kontekst. Zmožnost komuniciranja v svetovni računalniški znanosti in družbi.
  • Sposobnost izdelave hierarhije, ki omogoča nadgradnjo problema na podprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.

Predmetno-specifične kompetence doktorandov

  • Sposobnost uporabe matematičnega in računalniškega aparata pri konkretnih raziskavah.
  • Sposobnost umeščanja računalništva in informatike v širši družbeni kontekst.
  • Zmožnost komuniciranja v svetovni računalniški znanosti in družbi.
  • Sposobnost izdelave hierarhije, ki omogoča nadgradnjo problema na podprobleme in inženirsko združevanje delnih rešitev.

Možnosti zaposlitve doktorandovna vrh

Računalništvo je ena najhitreje rastočih vej gospodarstva. V večini računalniških podjetij ter informacijskih sektorjih vseh večjih podjetij v regiji že vrsto let primanjkuje kakovostnega računalniškega in informacijskega kadra.

Primarni cilj doktorskega študija je izobraževanje vrhunskih strokovnjakov, ki bodo imeli vodilno vlogo v manjših in srednjih razvojnih računalniških podjetjih ter v razvojnih oddelkih večjih državnih in zasebnih podjetij na področju računalništva in informatike. Doktorandi se seveda lahko zaposlijo tudi na univerzah in raziskovalnih inštitutih kot predavatelji oziroma raziskovalci.

Študij je podprt s številnimi vplivnimi domačimi in tujimi raziskovalci, kar omogoča kvalitetno raziskovalno delo v okviru doktorskega študija. Doktorandi imajo tako možnost spoznati domače in tuje raziskovalne in izobraževalne institucije, kjer bodo lahko izjemni študenti kandidirali za raziskovalna oz. izobraževalna mesta.