Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

Nadzor prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov v Sloveniji

natisni

Naslov projekta:
Nadzor prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov v Sloveniji
 
Šifra projekta:
J3-8197
 
Vodja projekta:
prof. dr. Tatjana Avšič Županc
 
Vodilna institucija:
UL MF
 
Partnerske institucije:
UP FAMNIT
 
Financer projekta:
Javna agencija RS za raziskovalno dejavnost (ARRS)
 
Vrsta projekta:
temeljni projekt
 
Raziskovalno področje (ARRS):
3.01 - Medicina / Mikrobiologija in imunologija
 
Trajanje projekta:
1.5.2017 - 30.4.2020
 
Predstavitev projekta:
Virusi in paraziti, ki se prenašajo s komarji in peščenimi muhami ter bolezni, ki jih povzročajo, so vselej obstajale v Evropi, vendar se je njihova razširjenost in pojavnost pokazala šele ob večjih izbruhih. V zadnjih nekaj letih smo priča širjenju porajajočih se mikroorganizmov tudi na povsem nova področja, kjer jih pred tem nismo poznali. Vzrok za vzpon porajajočih se mikroorganizmov je kompleksna mreža prepletajočih se dejavnikov, ki so posledica neprestanega spreminjanja okolja, podnebja ter povečane mobilnosti ljudi in živali. Zato je nujen enoten pristop pri iskanju vzrokov in vzpostavitev občutljivih nadzornih sistemov. Glede na obolevnost in smrtnost, so komarji in peščene muhe najnevarnejše skupine prenašalcev za ljudi, saj skoraj polovici svetovnega prebivalstva grozi možnost okužbe s patogeni, ki jih le‐ti prenašajo. Med porajajočimi se grožnjami tvorijo arbovirusi (virus Denga, virus Zika, virus rumene mrzlice, virus Zahodnega Nila, virus Chikungunya…) in nekateri paraziti (lišmanija, malarija…) edinstveno skupino patogenov. V Sloveniji so bile raziskave na avtohtonih in tujerodnih, invazivnih vrstah komarjev, kot prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov, v preteklosti večinoma prezrte. Redke raziskave, ki so bile opravljene do sedaj, so bile usmerjene le v preučevanje razširjenosti in sezonske aktivnosti tujerodnih vrst komarjev, medtem ko avtohtonih vrst niso zajemale. Zato še vedno nimamo popolnega seznama vrst komarjev, ki se pojavljajo pri nas. Podobno je tudi pri peščenih muhah, ki so pomembni prenašalci lišmanije, le malo je znanega o razširjenosti in vrsti virusov, ki jih prenašajo. V okviru projekta bomo vzpostavili standardizirane postopke vzorčenja komarjev in peščenih muh. Prenašalce bomo vzorčili na več lokacijah vsa tri leta trajanja projekta ter jih določili do vrste natančno. Z vrhunskimi molekularnimi metodami bomo ugotavljali pogostost medicinsko pomembnih patogenov v vzorcih prenašalcev. Podatki o prisotnosti in odsotnosti ter razširjenosti prenašalcev in patogenov bodo skupaj z okolijskimi podatki osnova za risanje zemljevidov razširjenosti in modeliranje tveganja.

Raziskava bo pomembno prispevala tako pri pregledu obstoječega stanja, kot tudi pri nadzoru nad širjenjem morebitnih porajajočih se mikroorganizmov v slovenski prostor ter prispevala pomembne podatke o razširjenosti in sledenju gostote populacij preučevanih prenašalcev. Rezultati predlagane raziskave bodo dali oceno o razširjenosti tako avtohtonih kot tujerodnih vrst komarjev, peščenih muh v Sloveniji, ter oceno o prevalenci patogenih mikroorganizmov, ki jih le‐te prenašajo. Vzpostavili bomo sistem zgodnjega opozarjanja ob pojavu novih porajajočih se patogenov v Sloveniji. Zbrani podatki ne bodo koristni le za slovenske strokovnjake za javno zdravje, ampak tudi za ostale evropske države, saj je v vsaki državi potreben stalen nadzor in spremljanje okolijskih ali ekoloških sprememb, ki bi lahko privedle do pojava in obstanka prenašalcev ali patogenov tudi v bolj severnih zemljepisnih širinah.

Oddelek UP FAMNIT, v okviru katerega se izvaja projekt:
Oddelek za biodiverziteto