četrtek, 22. januar 2026 Okrogla miza ob izidu elektronske izdaje knjige »Življenjska pot matematika Iva Laha«
Vabljeni na okroglo mizo ob izidu elektronske izdaje knjige »Življenjska pot matematika Iva Laha« avtorja Janeza Mulca, ki jo je izdala Univerza na Primorskem ter znamke »Ivo Lah 130 let rojstva« , ki jo je izdala Pošta Slovenije.
Univerza na Primorskem, FAMNIT, Avla (pritličje), Koper, Glagoljaška ul. 8, 11. februar 2026 ob 14. uri.
Okroglo mizo vodi prof. dr. Simona Kustec , glavna urednica Založbe Univerze na Primorskem.
POVZETEK
Ivo Lah (1896 ̶ 1979) je slovenski matematik, aktuar, statistik in demograf. V prvi svetovni vojni se je kot avstro-ogrski vojak boril proti Italiji, neposredno po njej pa kot borec za severno mejo proti Avstriji. Študiral je na Dunaju in v Zagrebu. Bil je eden vodilnih aktuarjev na Balkanu. V letih od 1937 do 1940 je v Ljubljani izdajal prvo znanstveno revijo, Glasnik Udruženja Aktuara Kraljevine Jugoslavije, ki je objavljala tudi matematične prispevke v slovenščini. Leta 1942 je objavil prve tablice umrljivosti, leta 1947 pa v Zagrebu trijezično monografijo Računske osnovice životnog osiguranja, ki je služila kot strokovna podlaga pri pogajanjih o vojnih reparacijah ̶- kot član jugoslovanske državne delegacije se je udeležil pogajanj v Rimu. Leta 1954 je uvedel števila, ki so jih kmalu poimenovali po njem – Lahova števila, povezujejo pa naraščajoče potence s padajočimi in skupaj s Stirlingovimi števili tvorijo trikotnik med naraščajočimi, navadnimi in padajočimi potencami. Čeprav so Lahova števila plod aktuarskih raziskav, so kmalu našla mesto v diskretni matematiki, kjer so še vedno predmet intenzivnih študij. Da je avtor teh slovitih števil Slovenec, je postalo jasno šele leta 2002. Lahovo spregledanost pripisujejo stigmi, ki ga je spremljala do smrti, saj se v marsičem ni strinjal glede ureditve in delovanjem družbenega sistema nekdanje Jugoslavije. Po koncu druge svetovne vojne je bil tudi neupravičeno kaznovan z izgubo volilne pravice.Letos se spominjamo 130 letnice rojstva Iva Laha, kateri je posvečena tudi ta okrogla miza. Univerza na Primorskem je izdala prostodostopno elektronsko različico knjige Janeza Mulca »Življenjska pot matematika Iva Laha«, ki je konec leta 2023 izšla v samozaložbi. Pošta Slovenije pa je 30. januarja 2026 v Cerknici izdala znamko »Ivo Lah 130 let rojstva«. Prikazane bodo tudi nekatere druge dejavnosti, ki potekajo v letu, posvečenemu Ivu Lahu.
Sodelujejo:
Dr. Janez Komelj je po diplomi iz matematike leta 1978 najprej delal na področju računalništva in informatike, iz česar je tudi magistriral, leta 1991 pa se je zaposlil v zavarovalništvu. Ko so na Ekonomska fakulteta v Ljubljani organizirali magistrski študij aktuarstva in zavarovalnih financ, ga je zaključil kot študent prve generacije, kasneje pa je na isti fakulteti doktoriral. Na Zavarovalnici Tilia, na Triglavu in v Savi Re je delal na različnih vodstvenih delovnih mestih ter bil član nadzornih organov več zavarovalnic, najbolj pa so ga zanimala strokovna vprašanja in izobraževanje. Zato je ob rednem delu na področju informatike, aktuarstva in upravljanja tveganj rad sodeloval pri izobraževanju sodelavcev, pa tudi širše, ko je predaval na mnogih strokovnih srečanjih v državah na področju nekdanje Jugoslavije. Predaval in vodil vaje je tudi na Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru ter na Ekonomska fakulteta in Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Z delom Iva Laha se je podrobneje seznanil, ko je pregledal njegovo zapuščino v Knjižnici Fakulteta za matematiko in fiziko.
Dr. Janez Mulec (Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za raziskovanje krasa) je mikrobiolog, ki se raziskovalno ukvarja z različnimi vidiki mikrobne ekologije, jamske mikrobiologije, delovanjem ekosistemov in varstva narave. Sodeluje v različnih raziskovalnih projektih, večinoma vezanih na kraške vode in jame ter druge ekstremne habitate v Sloveniji in tujini. Je predavatelj na Univerzi v Novi Gorici in Podiplomski šoli ZRC SAZU ter član uredniškega odbora Acta Carsologica in strokovnih združenj. Aktivno je sodeloval pri obdelavi gradiva in nastajanju knjige o Ivu Lahu, ki jo je napisal njegov oče Janez Mulec, daljni sorodnik Iva Laha.
Dr. Tomaž Pisanski (Univerza na Primorskem in Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko) je matematik, ki se ukvarja z diskretno in računalniško matematiko, predvsem z algebrajsko in topološko ter kemijsko teorijo grafov, bioinformatiko, incidenčnimi geometrijami ter z zgodovino matematike in matematiko v povezavi z umetnostjo. Izobraževal se je v Ljubljani, Franciji in ZDA. Bil je gostujoči profesor na različnih univerzah po svetu. Med njegovimi priznanji sta Zoisova nagrada za življenjsko delo (2025) in Zoisova nagrada za vrhunske dosežke (2015). Je soustanoviteljski glavni urednik revij Ars Mathematica Contemporanea in Art of Discrete and Applied Mathematics. Bil je tudi soustanovitelj in prvi predsednik Slovenskega društva za diskretno in uporabno matematiko, v sedemdesetih pa je bil med ustanovitelji poljudnoznanstvene revije Presek. Za organizacijo Vegovih dni 2004 ob 250-letnici rojstva Jurija Vege je prejel Red za zasluge Republike Slovenije. Z aktuarjem, statistikom, demografom in matematikom Ivom Lahom se ukvarja od leta 2002, ko sta z Markom Petkovškom odkrila, da je spregledani avtor slovitih Lahovih števil Slovenec.
