sobota, 21. marec 2009 Okrogla miza o človekovih pravicah
V četrtek, 19. 3., se je v okviru prireditve Teden univerze odvila okrogla miza z naslovom "Pol stoletja strasbourškega in nacionalnega varstva človekovih pravic: ciklični vzpon ali obrisi nazadovanja?" v organizaciji UP FAMNIT in UP PINT.
Visoka gosta Univerze na Primorskem sta bila vrhunska pravna strokovnjaka prof. dr. Boštjan M. Zupančič, sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, in prof. dr. Ciril Ribičič, podpredsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Kot govornika sta se jima pridružila še rektor univerze prof. dr. Rado Bohinc in dr. Andraž Teršek, ustavni pravnik in sourednike slovenske revije za evropsko ustavnost Revus.
Dogodek je pomenil tudi prvo podjetje nedavno ustanovljenega Kolokvija Univerze na Primorskem. Dr. Andraž Teršek, predsednik odbora univerzitetnega kolokvija, je uvodoma poudaril, da bo temeljna naloga kolokvija dopolnjevanje in krepitev strokovnega in znanstvenega dela v okviru Univerze na Primorskem s prirejanjem predavanj, okroglih miz, konferenc in podobnih dogajanj.
Osrednja tema okrogle mize je bilo več kot pol stoletja od ustanovitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP), kar pomeni tudi več kot pol stoletja delovanja nadnacionalnega sodnega nadzora nad spoštovanjem temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Evropi. Štirje pravni strokovnjaki so soglašali, da je bila vloga tega sodišča pri razvoju pomena in vsebine človekovih pravic v Evropi odločilna in da je razvoj presegel prvotna pričakovanja. Prof. Zupančič, ki je slikovito pojasnil značilnosti in razsežnosti delovanja tega sodišča z zornega kota sodnika, je med drugim poudaril, da sodno pravo strasbourškega sodišča sicer postavlja le minimalne standarde za varstvo človekovih pravic v Evropi, ki bi jih morale nacionalne države ne le dosledno spoštovati, pač pa tudi presegati. Sodna praksa tega sodišča pa vendarle omogoča, da se oblikuje skupno pravno razumevanje jedra pravic in svoboščin v Evropi, ki je pogoj za univerzalnost teh pravic vsaj v prostoru, ki ga tvorijo države članice Sveta Evrope. Prof. Ribičič je pomen strasbourškega sodišča povezal z delovanjem nacionalnih ustavnih sodišč, ki je vzajemen. Bil je kritičen do primerov, ko se s sklicevanjem na sodno prakso ESČP bodisi vztraja pri prenizki stopnji pravne zaščite posamezne človekove pravice bodisi celo znižuje že doseženo raven ustavnega varstva posameznih pravic v državi na raven minimalnih standardov. Zavzel se je za večjo vključenost ustavnopravnih strokovnjakov v procese sprejemanja zavezujočih odločitev. Prof. Bohinc je opozoril predvsem na pomen razlikovanja med formalnimi zapisi v konvencijskih določbah o človekovih pravicah in njihovo končno vsebino, ki jo določa ves čas razvijajoča se sodna praksa. Poudaril je, da prav ESČP vnaša v evropski prostor značilnosti, ki se sicer tradicionalno pripisujejo anglosaškemu sistemu common-law. Dr. Teršek pa je menil, da so aktualni predlogi za zmanjševanje sodne preobremenjenosti Ustavnega sodišča z oteževanjem dostopa do tega sodišča neprimerni. V sistemu, kjer se samo ustavno sodišče ukvarja z ustavnimi vprašanji in človekovimi pravicami se mu zdi nujno, da se najprej in nemudoma začnejo do ustavnih vprašanj opredeljevati tudi redna sodišča. Največji del odgovornosti za takšno stanje je pripisal pomanjkanju tradicije vladavine prava in pravnemu študiju, odvetnike pa pozval k večji ustavnopravni aktivnosti.
Univerzitetno dogajanje na Univerzi na Primorskem tako zanesljivo krepi svojo kakovost in raznovrstnost ter tudi prepoznavnost. Da je tako, je razvidno tudi iz družabnega, športnega, strokovnega in znanstvenega dogajanja v okviru Tedna Univerze na Primorskem.
Pripravila pravna služba UP FAMNIT in UP PINT
