torek, 7. oktober 2025 Obnova ekosistemov zahteva pozornost: ne spreglejmo tveganja zaradi širjenja bolezni med prostoživečimi živalmi
Raziskovalci opozarjajo, da mora obnova ekosistemov vključevati ukrepe za zmanjšanje tveganja zoonotskih bolezni. Študija, pri kateri je pod vodstvom Univerze v Helsinkih sodelovala tudi raziskovalka dr. Elena Bužan iz UP FAMNIT, zagotavlja praktična navodila za deležnike v projektih obnove naravnih ekosistemov. Celoten članek, je bil danes objavljen v reviji Nature, je dostopen tukaj.
Projekti obnove ekosistemov si prizadevajo za obnovo biotske raznovrstnosti ter ohranitev z njo povezanih ogroženih ekosistemskih storitev. Dokazi jasno kažejo, da degradacija in izguba življenjskih okolij povečujeta tveganje za zoonotske bolezni – nalezljive bolezni, ki jih povzročajo patogeni (npr. bakterije, virusi, paraziti ali prioni) in se prenašajo z živali na človeka ali obratno. Vendar so znanstvene objave o vplivu procesov obnove življenjskih okolij na zmanjšanje prenosa zoonotskih bolezni razpršene in nedosledne, njihova interpretacija pa je otežena zaradi pomanjkanja konceptualnega okvira ter praktičnih smernic.
»Nujno potrebujemo prilagodljiv proces, ki ponuja praktična navodila za izvajanje obnove ekosistemov, da bi čim bolj povečali biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve ter hkrati zmanjšali tveganje za zoonotske bolezni, ki jih lahko povzročijo takšni obnovitveni posegi,« pojasnjuje profesorica Frauke Ecke z Univerze v Helsinkih.
Pristop, temelječ na konceptu »Eno zdravje«
Da bi povečali koristi in zmanjšali tveganja obnove ekosistemov, raziskovalci pozivajo k uporabi prilagodljivega procesa, zasnovanega na pristopu »eno zdravje« (angl. One Health), ki vključuje ključne vidike za oceno obnove ekosistemov.
»Proces temelji na vključevanju deležnikov in sooblikovanju. Projekti obnove morajo določiti cilje za ohranjanje narave (biotska raznovrstnost, podnebje, rabo tal), živali (vrstno sestavo združb, razširjenost patogenov in bolezni, prisotnost vektorjev in rezervoarjev) ter ljudi (bolezni, izpostavljenost),« povzema Ecke.
Neupoštevanje tega pristopa bi lahko ogrozilo globalna prizadevanja za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti.
Upoštevanje podnebnih sprememb pri obnovi
Podnebne spremembe lahko vplivajo na vzročno-posledične povezave pri obnovi ekosistemov, medtem ko lahko okoljska onesnaževala spremenijo ali izkrivijo učinke obnove
»Ko se habitat obnavlja, lahko podnebne spremembe povzročijo spremembe v sestavi vrst, kar vpliva na prisotnost in številčnost rezervoarjev okužbe, vektorjev in patogenov ter s tem na tveganje za pojav zoonoz,« pojasnjuje profesor Joacim Rocklöv z Univerze v Heidelbergu.
Za več informacij o študiji lahko kontaktirate prof. dr. Eleno Bužan.
Študija je bila izvedena v okviru projekta Horizon Europe BEPREP (Identification of best practices for biodiversity recovery and public health interventions to prevent future epidemics and pandemics). Za več informacij lahko obiščete spletno stran projekta.
Foto: Tim Hofmeester
