četrtek, 22. december 2022 Asist. dr. Nastja Cepak o varnosti na spletu
Pametne naprave in internetna povezava so postale del našega vsakdana, predvsem v času praznikov, ko se poslužujemo spletnih nakupov in brez kakršnih koli pomiselkov delimo na splet podatke o sebi in naših bančnih karticah. Pri tem pa le redkokdaj pomislimo, da ima lahko naše početje preko spleta velik vpliv na naše življenje.
Strokovnjakinja za kriptografijo asist. dr. Nastja Cepak z oddelka za Matematiko na UP FAMNIT je v enem od intervjujev povzela vse o varnosti v spletu: »V veliki meri odgovornost nosi posameznik sam, saj je on tisti, ki odloča o tem ali bo na internetu delil svoje osebne podatke ali ne. Najbolj pa nam primanjkuje neke osnovne higienske kulture obnašanja na internetu, predvsem v družbenih medijih. Mlajše generacije se učijo od starejših, a trenutno tega glede interneta ni, ker so se stvari prehitro spremenile. V tem primeru nam kriptografija ne more pomagati, tu gre za socialno noto na internetu, naše življenje je tako prepleteno z digitalnim, da mimo tega ne moremo.«
Zaščita informacij na spletu je prednostna naloga kriptografa, ki ščiti podatke, indetiteto in zasebnnost na internetu. Poleg teoretično-akademska dela, asist. dr. Cepak pri delu v podjetju uporablja svoje poznavanje šifer in svetuje, kakšni tipi šifer so smiselni za uporabo v določene namene, kako jih razviti in kako skrbeti za ključe, da bo varnost čim večja. Poleg tega njeno delo zajema tudi kriptografski modul, fizične šifrirne naprave, ki so namenjene varnemu izvajanju šifriranja in hranjenju ključev.
Nasveti strokovnjakinje?
Potrošnik težje preveri, ali je njegova pametna naprava vsaj približno varna, lahko pa preventivno poskrbi, da se zavaruje pred morebitnimi prevarami. To lahko zagotovi že, da zavaruje svojo kamero in se izogiba uporabi svojih imen in naslovov v aplikacijah. V tem primeru si uporabnik naredi poseben elektronski naslov, ki služi samo aplikacijam, ki ne izdajajo imena.
V času praznikov, kjer je prevar še toliko več, strokovnjakinja svetuje, da so uporabniki predvsem pozorni pri – https, na S – in, da so spletne strani preverjene, ker obstaja veliko njihovih »ponaredkov«. Prav tako odsvetuje shranjevanje bančnih kartic, čeprav spletna stran to ponuja in v primeru, da brskalnik opozori, da je strani potekel spletni certifikat ali kaj podobnega, nakupovanje tam modro odsvetuje.
Kot prednostno zaščito za uporabniško varnost pa izpostavlja zavedanje o tem, kdo vse dostopa do digitalnih podatkov, saj vsaka objava pušča sledi, ki se jih ne da povsem izbrisati.
Več si lahko preberete > TUKAJ
