Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
-->
SI | EN

sreda, 27. januar 2010 Slovenec, ki nadgrajuje evolucijsko in ekonomsko teorijo

V prispevku z gornjim naslovom je časnik Finance v ponedeljkovi izdaji poročal o dosežku doc. dr. Aljaža Uleta, ki predava na UP FAMNIT. Ekonomist in matematik Aljaž Ule je namreč vodilni avtor članka z naslovom Posredno kaznovanje in dobrodelnost do neznancev, ki je bil decembra objavljen v prestižni reviji Science.

V članku dr. Ule odgovarja na vprašanja, ki jih ekonomska teorija ne pojasnjuje. Če se univerza želi uvrstiti na šanghajsko lestvico najboljših univerz na svetu, so objave v revijah Science in Nature eden od šestih pogojev.

Prispevek v časniku povzema poljudno razlago dr. Uleta o njegovem članku v Science:
 
"Ljudje pogosto pomagajo drugim, a evolucijska teorija, še manj pa ekonomska teorija, ne pojasni, zakaj ljudje pomagajo neznancem. V članku smo na podlagi laboratorijskih poskusov o obdarovanju med prostovoljci predstavili dva sklepa, pomembna za ekonomsko teorijo odločanja. Prvi je, da ljudje uporabljamo preproste vedenjske strategije darovanja, kot so sebična 'pomagaj le sebi', altruistična 'pomagaj vsem' ter najbolj priljubljena, pogojna 'pomagaj le dobrodelnim'.
 
Ta sklep je v nasprotju s standardno ekonomsko predpostavko, da ljudje vse svoje odločitve dobro in racionalno premislijo. Podpira pa moderno idejo ekonomskega odločanja prek vedenjskih pravil, ki jo modeliramo z vedenjsko teorijo iger. Drugi sklep članka je, da se zaradi kaznovanja sebičnosti najbolj splača biti pogojno dobrodelen."
 
Dr. Ule v prispevku za Finance pojasnjuje še, da podjetja že dolgo vedo, da ljudje pri svojih nakupnih odločitvah uporabljajo enostavna pravila. Zato za njih prvi sklep raziskave ni tako presenetljiv, kot je za klasično ekonomsko teorijo:
 
"Bolj uporaben pa je drugi sklep, ki poudarja, da ljudje nagrajujejo dober ugled", pojasnuje dr. Ule in dodaja: 
 
"V tujini se zato velika podjetja zelo trudijo ohranjati podobo družbene odgovornosti. Slovenski trg je majhen in večjim podjetjem morda še ni treba vzdrževati tržne prednosti prek dobrodelnosti. Manjša podjetja in samostojni podjetniki pa bi se morali zavedati, da jim ugled zanesljivosti in dobronamernosti lahko pomaga na trgu." 
 
Celoten članek je na voljo na spletni strani  časnika Finance (za branje je potrebna registracija).