Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
-->
SI | EN

ponedeljek, 25. januar 2010 Matematično dokazano: matematiki in opice so v sorodu

Od Darwina pa vse do 60. let prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotavljali razvojne relacije med vrstami na osnovi njihovih anatomskih in morfoloških lastnosti, kar je pogosto vodilo do nepopolnih in celo napačnih zaključkov. Dandanes pa metode za ugotavljanje sorodstvenih podobnosti in razlik temeljijo predvsem na matematični analizi zaporedij nukleotidov v molekulah DNA oz. na analizi zaporedij genov v genomu.

O teh temah je v petek, 15. januarja na UP FAMNIT predaval doc. dr. Martin Milanič z UP FAMNIT v predavanju z naslovom Iskanje filogenetskih dreves: smo matematiki in opice v sorodu? Udeležence je popeljal skozi nekatere uporabe matematičnih orodij za namene reševanja bioloških problemov. Rdeča nit predavanja je bila evolucija živih bitij in z njo povezano ugotavljanje razvojnih relacij med vrstami, ki jih najdemo danes na našem planetu. Matematičnim objektom, ki ponazarjajo tovrstne relacije, pravimo filogenetska drevesa.

Dr. Milanič je nadaljeval, da so na podlagi zgoraj omenjenih matematičnih analiz znanstveniki po več kot sto letih tako ugotovili, da veliki panda, kljub svojim številnim lastnostim, značilnim za rakune, spada v družino medvedov, in postavili domnevo, da je skupni prednik vseh človeških ras živel v Afriki pred približno 200.000 leti - v nasprotju s prej veljavnim prepričanjem, da se je človek razvil neodvisno na različnih delih sveta pred dvema milijonoma let.

Dr. Milanič je na predavanju nakazal, da je verodostojna filogenetska drevesa mogoče konstruirati na osnovi različnih matematičnih modelov. Čeprav so računski problemi, ki sledijo iz tovrstnih modelov, težki in jih sodobni računalniki ne morejo optimalno rešiti, so lahko dobljeni izračuni biologom v veliko pomoč na poti do novih spoznanj. Z matematičnim razmislekom se lahko tudi prepričamo, da v nekaterih posebej lepih primerih do prave rešitve pridemo hitro in učinkovito. Skladna s to ugotovitvijo je bila zaključna misel predavanja, ki pravi, da bo matematika tudi v prihodnje igrala ključno vlogo pri iskanju t.i. drevesa življenja in pri ugotavljanju sorodstvenih vezi med različnimi vrstami živih bitij

Predavanje dr. Milaniča je že peto predavanje v okviru cikla Famnitovi Izleti v matematično vesolje. Cilj cikla je na poljuden način predstaviti zanimive matematične probleme in s tem pripomoči k širjenju poljudnoznanstvene kulture na Primorskem. 

Naslednje predavanje bo 12. februarja ob 18. uri v Veliki predavalnici na UP FAMNIT. Mag. Rado Pezdir bo imel predavanje z naslovom: Donos in tveganje: matematikove finančne dileme. 

Foto: Pavel Fičur