ponedeljek, 9. junij 2025 Letna konferenca projektov vzpodbude računalniškega mišljenja v vrtcih in šolah
V petek, 6. junija 2025, je na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za management, potekala Letna konferenca projektov B-RIN (Univerza na Primorskem) in RAČek (Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta).
Na konferenci so sodelovali tudi sodelavci UP Famnit v okviru projekta MARiNKA (Mladostniki s temeljnimi znAnji RIN so KreAtorji prihodnosti - UP FAMNIT), katerega vodilni partner je UP FAMNIT. Vodja projekta je prof. dr. Sonja Čotar Konrad. Projekt je usmerjen v raziskovalno-razvojne pobude na področju razvoja računalniškega mišljenja ter vključevanja temeljnih vsebin računalništva in informatike v osnovnošolsko izobraževanje.
Prvo plenarno predavanje z naslovom Računalniško mišljenje ne sme biti izbirni predmet življenja je izvedel izr. prof. dr. Matjaž Kljun (UP FAMNIT), pri tem pa poudaril: »računalniško mišljenje je temeljna veščina 21. stoletja, ki bi morala biti vključena v šolski kurikulum kot osnovna spretnost ne zgolj kot tehnično znanje za programerje. Če želimo, da otroci in učenci postanejo aktivni in kritični uporabniki ter soustvarjalci digitalne tehnologije, jim moramo omogočiti razumevanje osnovnih principov delovanja tehnologije, ne le uporabo naprav«. Zaključil je, da je računalniško mišljenje ključna kompetenca za življenje v sodobni digitalni družbi.
Drugo plenarno predavanje Moč dobrega vprašanja: od spodbujanja razmišljanja učencev do učinkovitega preverjanja znanja doc. dr. Karle Ferjančič je bilo namenjeno predstavitvi pomena premišljenih in raznolikih vprašanj kot ključnega dela kakovostnega poučevanja - tudi na področju poučevanja Računalništva in informatike - saj spodbuja radovednost, logično mišljenje in znanstveni pristop pri učencih. Z uporabo Bloomove taksonomije lahko učitelji vprašanja učinkovito usmerjajo v različnih fazah pouka – od uvodnega ogrevanja do poglobljene analize in vrednotenja znanja. Dr. Karla Ferjančič je poudarila, da lahko le z usklajenostjo med cilji, dejavnostmi in preverjanjem znanja zagotovimo celovit in učinkovit učni proces, ki presega zgolj površinsko razumevanje, ampak spodbuja razvoj spretnosti reševanja problemov.
Popoldanski del konference je bil namenjen predstavitvam primerov dobrih praks, ki jih je pripravilo vseh 30 sodelujočih vzgojno-izobraževalnih zavodov v projektih RAČek, B-RIN in MARinka. Udeleženci so prikazali, kako uspešno vključujejo vsebine računalniškega mišljenja ter računalništva in informatike v učni proces – vse od vrtca do zaključka osnovne šole. Prof. dr. Sonja Čotar Konrad je pri tem dodala: »Imamo tudi povratne informacije staršev, ki – ko spoznajo, kaj računalništvo in informatika v resnici pomenita – izrazijo željo, da bi njihovi otroci pridobili več znanja na tem področju. Želijo si, da bi bila to redna vsebina v šolah, saj gre za sistematično učenje skozi celotno izobraževalno vertikalo. Pomembno je, da gre za praktično preverjene in evalvirane učne scenarije, ki jih zavodi že uporabljajo.«
