sreda, 11. februar 2026 130 let od rojstva zamolčanega slovenskega matematika
11. februarja 2026 je na UP FAMNIT v Kopru potekala okrogla miza ob izidu prostodostopne elektronske izdaje knjige Življenjska pot matematika Iva Laha <em>avtorja Janeza Mulca ter ob izdaji priložnostne poštne znamke Ivo Lah – 130 let rojstva, ki jo je konec januarja izdala Pošta Slovenije.
Udeleženci okrogle mize so osvetlili življenje in delo Iva Laha (1896–1979), slovenskega matematika, aktuarja, statistika in demografa, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval razvoj matematičnih in aktuarskih ved v širšem srednjeevropskem prostoru.
Delo in predvsem življenje Iva Laha je v knjigi, ki je izšla konec leta 2023, opisal Janez Mulec starejši. Prof. dr. Tomaž Pisanski se je zavzel, da jo je Univerza na Primorskem izdala tudi v prostodostopni elektronski obliki.
Dogodek je vodila dr. Simona Kustec, glavna urednica Založbe Univerze na Primorskem. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Janez Komelj, dr. Tomaž Pisanski in dr. Janez Mulec, ki so iz različnih strokovnih perspektiv osvetlili pomen Lahovega dela in njegov vpliv na današnje raziskave v matematiki, aktuarski znanosti in statistiki.
O Ivu Lahu
Ivo Lah se je rodil leta 1896 v Štrukljevi vasi, študiral pa na Dunaju in v Zagrebu. Že v zgodnjem obdobju kariere se je uveljavil kot eden vodilnih aktuarjev na Balkanu. Med letoma 1937 in 1940 je v Ljubljani izdajal prvo znanstveno revijo z aktuarsko in matematično vsebino, Glasnik Udruženja aktuara Kraljevine Jugoslavije, v kateri so bili objavljeni tudi prispevki v slovenskem jeziku, kar je pomembno prispevalo k razvoju strokovne terminologije.
Leta 1942 je objavil prve tablice umrljivosti, po drugi svetovni vojni pa trijezično monografijo Računske osnovice životnog osiguranja (1947), ki je služila kot strokovna podlaga pri pogajanjih o vojnih reparacijah; kot član jugoslovanske državne delegacije se je udeležil pogajanj v Rimu. Leta 1954 je uvedel števila, ki so bila kmalu poimenovana po njem – Lahova števila. Ta povezujejo naraščajoče in padajoče potence ter skupaj s Stirlingovimi števili tvorijo pomembno strukturo v diskretni matematiki. Čeprav so nastala v okviru aktuarskih raziskav, so hitro našla mesto v sodobni matematiki in so še danes predmet raziskav.
Kljub znanstveni teži njegovih prispevkov je bil Ivo Lah dolga desetletja spregledan. Šele leta 2002 je postalo splošno znano, da je avtor Lahovih števil Slovenec. Skrivnost sta razvozlala matematika Tomaž Pisanski in Marko Petkovšek. Njegovo strokovno in osebno pot je zaznamovala tudi povojna stigma, saj se v marsičem ni strinjal z družbeno ureditvijo nekdanje Jugoslavije in je bil po koncu druge svetovne vojne neupravičeno kaznovan z izgubo volilne pravice.
