Več informacij o projektu / More info about the project
Opis / Description
V evropskih rekah živi sladkovodna vrsta lipan Thymallus thymallus, ki se pojavlja v več
evolucijskih linijah, vezanih na različna geografska območja. Sem sodita tudi liniji, ki
naseljujeta jadranski in savski rečni sistem. Jadranski lipan (j. lipan) živi v porečju Pada in
Adiže v Italiji in v porečju Soče v Sloveniji. Čeprav danes j. lipana večinoma uvrščajo v vrsto
T. thymallus, je bil na osnovi morfološkega opisa že l. 1848 poimenovan kot samostojna
vrsta T. aeliani. Različnost j. lipana so potrdile tudi sodobne genetske raziskave.
J. lipan je v Sloveniji zelo ogrožen zaradi intenzivnega podpornega vlaganja z umetno
vzrejenim savskim lipanom, ki je trajalo do l. 2006, kar je povzročilo nastanek hibridne
populacije in izginotje čistih primerkov j. lipana v soškem porečju.
Ker j. lipan in ribogojniška savska populacija izhajata iz zelo različnega okolja, med njima
zelo verjetno poleg evolucijske obstaja tudi adaptivna divergenca. Križanje adaptivno
divergentnih linij lahko privede do zamenjave alelov, ki vzdržujejo prilagojenost na lokalno
okolje, z alohtonimi, ki te lastnosti nimajo (depresija zaradi »out-breedinga«), in do znižanja
»fitnessa« lokalne populacije.
Poskus repopulacije j. lipana v Sloveniji temelji na vzreji genetsko najprimernejših osebkov
iz narave, ki pa ne presegajo 40% genetske čistosti. Njihova identifikacija poteka z
nevtralnimi mikrosatelitnimi markerji, ki pa ne dajejo informacije o selekcijskem pritisku
okolja, zato obstaja vprašanje, ali je pri j. lipanu prišlo do depresije zaradi »out-breedinga«,
in tudi, ali plemenski lipani, odbrani z nevtralnimi markerji, ohranijo adaptivnost na naravno
okolje in le-to v zadostni meri prenesejo na svoje potomce, ki so namenjeni
repopulacijskemu vlaganju. V porečju Adiže so nedavno odkrili populacije j. lipana z več kot
90% avtohtonim genetskim deležem. Translokacija le-teh v soško porečje bi lahko
pripomogla k dvigu jadranskega genetskega deleža slovenske populacije, vendar obstaja
vprašanje, ali sta populaciji adaptivno kompatibilni. Vzreja mladic lipana je težavna a precej
olajšana, če temelji na plemenski jati, ki se jo vzdržuje v kontroliranih ribogojniških
razmerah, vendar pri tem obstaja nevarnost njene domestikacije in posledično slabe
prilagojenosti njenega potomstva na naravne razmere. Zastavlja se vprašanje, kako
obsežna je v resnici adaptivna divergenca med ribogojniško in divjo lipansko populacijo.
Da bi odgovorili na ta vprašanja, bomo uporabili molekularno orodje za odkrivanje
markerjev, na katerih se odraža vpliv selekcije zaradi različnega okolja (adaptivni markerji),
kar bomo izvajali preko identifikacije SNP-lokusov na kodirajočih regijah genoma. Zadosten
kvantitativni obseg SNP-lokusov bomo zagotovili z RAD sekvenciranjem. Kvantifikacijo
adaptivne diferenciacije med primerjanimi skupinami bomo ugotavljali preko identifikacije
odstopajočih SNP lokusov glede na njihovo visoko Fst vrednost (t.i. »outlier lokusi«).
Adaptivno diferenciacijo bomo na osnovi kandidatnih genov ugotavljali tudi preko različne
stopnje metilacije DNA primerjanih skupin in preko tega signala sklepali na njihove razlike v
stopnji genske ekspresije in posredno na epigenetsko pogojeno prilagajanje na specifično
okolje.
Rezultati projekta bodo bistveno pripomogli pri odločitvah genetskega upravljanja z
jadranskim lipanom in na ta način pomembno doprinesli k učinkovitejši repopulaciji te
ogrožene vrste v Sloveniji.
Po našem védenju bo v Sloveniji to prva raziskava, ki bo temeljila na varstveni genomiki
prostoživečih organizmov, in bo poleg raziskovalne novosti predstavljala tudi izhodišče za
nadaljnje podobne študije na drugih ogroženih vrstah.
PROJECT ABSTRACT
European rivers are inhabited with widely distributed freshwater fish grayling Thymallus
thymallus, occurring in many evolutionary lineages bound to specific geographical areas.
Among them there are the lineages populating the Adriatic and Sava drainage. Adriatic
grayling (A. grayling) inhabits the Po and Adige drainages in Italy, and the Soča drainage in
Slovenia. Although A. grayling is mostly regarded as T. thymallus, it was on the basis of
morphological description already in 1848 recognized as separate species T. aeliani. The
distinctness of A. grayling has been confirmed also by genetic analyses.
A. grayling in Slovenia is much endangered due to intense supportive stocking lasting till
2006, with artificially reared Sava grayling, which resulted in hybrid population and
extinction of genetically pure individuals.
Since A. grayling and artificially reared Sava population originate from rather different
environment, they are not only evolutionary but most likely also adaptively divergent.
Crossing of adaptively divergent lineages can cause substitution of alleles that increase
fitness in local environment, with introduced ones that do not possess this ability (outbreeding
depression) leading to fitness reduction of the local population.
An attempt to repopulate A. grayling in Slovenia is based on artificial propagation of
genetically most appropriate individuals captured in nature, which however normally do not
exceed 40% genetic purity. They are sorted out using neutral microsatellite loci. As neutral
markers do not provide any information on environmental selection, a question arises
whether out-breeding depression has already affected A. grayling, and whether genitor
individuals, selected using neutral markers, retain sufficient adaptiveness to natural
environment and pass this trait to their progeny to be used for repopulation stocking.
Recently, A. grayling population with more than 90% of indigenous genetic share was
discovered in the upper Adige River in Italy. Their translocation into the Soča drainage might
contribute to the elevation of the Adriatic genetic share in Slovenian population; however, it
is questionable whether the populations are adaptively compatible. Artificial propagation of
grayling fry is demanding yet very much alleviated if performed under controlled conditions
in fish-farm; but this approach may cause domestication and consequently poor adaptation
of the released progeny into the wild. A question is how large adaptive divergence between
fish-farm and wild grayling population truly is.
To answer these questions, we will apply molecular approach for the detection of markers,
which are affected by selection due to different environment (adaptive markers). We will
carry this out via identification of SNP loci associated with the adaptive traits. Sufficient
quantitative extent of SNP loci will be assured using high-throughput NGS technique (i.e.,
RADseq). Quantification of adaptive variation among compared groups will be assessed by
identifying outlier loci that deviate from neutral loci by their high Fst value.
Adaptive differentiation will be studied also by assessing levels of DNA methylation across
the compared groups. On the basis of this signal we will make inferences on differences in
gene expression and on epigenetically dependent adaptation to different environment.
The results of the project will substantially help to update and improve strategies of the
genetic management of A. grayling and in this way importantly contribute to more efficient
repopulation of this species in Slovenia.
According to our knowledge, this project will represent the first conservation genomic study
on wild organisms in Slovenia and will be, beside scientific novelty, a conceptual starting
point for similar studies on other threatened species.
