Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Več informacij o projektu / More info about the project
Opis / Description
SLO:
Ljudje imajo edinstveno sposobnost, da lahko mislijo neskončno veliko misli na podlagi re-kombiniranja konceptov – to zmožnost omogočajo kompozicionalne reprezentacije. Kompozicionalnost pomeni, da je mogoče omejeno število primitivnih funkcij (ključne operacije oziroma funkcije, ki podpirajo učenje konceptov) kombinirati in znova združevati v bolj kompleksne misli v skladu s pravili za njihovo kombiniranje. Čeprav ključna značilnost človeške višje kognicije, je zanimivo, da mladi otroci kompozicionalnih reprezentacij nimajo. Naš projekt si prizadeva postaviti teoretične in empirične temelje za razumevanje vznika in strukture logičnih kompozicionalnih reprezentacij v okviru napovednega procesiranja (NP). Da bi dosegli ta namen, smo projekt zasnovali okoli dveh razvojno-psiholoških in enega NP cilja.
Prvi cilj je preučiti kakšna je struktura pred-kompozicionalnih reprezentacij in kako se le-te razvijejo v kompozicionalne reprezentacije. Medtem ko so nekateri ključni filozofi na tem področju (Fodor, 1975) trdili, da je kompozicionalna zmožnost prirojena, empirični razvojno-psihološki dokazi kažejo v drugo smer. Namreč, dokaze o obstoju logičnih primitivih funkcij najdemo šele po prvem letu starosti (Cesana-Arlotti idr., 2018), in šele otroci stari 3,5-4,5 leta izkazujejo sposobnost za kombiniranje dveh primitivnih funkcij (Piantadosi & Aslin, 2016). Zato je možno, da najzgodnejše reprezentacije nimajo kompozicionalne strukture in jo šele razvijejo.
Drugi cilj je motiviran na podlagi naslednjega. Predhodno raziskovanje o kompozicionalnosti se je osredotočalo predvsem na individualne primitivne funkcije. Ampak to pušča odprto vprašanje, kakšen set primitivnih funckij in pravil najboljše opisuje učenje konceptov pri otrocih in posledično tvori kompozicionalne reprezentacije. Različne kombinacije primitivnih funkcij in pravil oblikujejo različne sete, pri čemer vsak set predstavlja znanstveno hipotezo o tem, kakšne primitivne funckije in pravila so potrebna za usvajanje novih konceptov. Torej, drugi cilj je nasloviti vprašanje kateri set primitivnih funkcij in kombinatoričnih pravil tvori kompozicionalne reprezentacije in ali je ta set učinkovit pri minimizaciji napovedne napake.
Tretji cilj je izraziti izsledke prvih dveh ciljev skozi mehanizme NP. NP je poenotena teorija kognicije, percepcije in delovanja, ki temelji na enem setu glavnih mehanizmov, zaradi česar ima ta teorija močno razlagalno vrednost (Clark, 2013). V našem projektu predlagamo dva mehanizma, ki bi lahko bila ključna za grajenje NP teorije o vzniku in strukturi misli pri otrocih: 1) minimizacija napovedne napake in 2) mentalna dejanja.
EN:
Humans are unique in their ability to think infinitely many thoughts by re-combining concepts – ability that relies on compositional representations. Compositionality means that a limited number of primitives (key operations or functions that underlie understanding of concepts) can be flexibly re-combined to produce more complex thoughts according to some combinatorial rules. Whilst a key feature of human higher cognition, interestingly, young children do not possess compositional representations. Our project aims to establish the theoretical and empirical foundations for understanding the emergence and the structure of logical compositional representations in predictive processing (PP). We will address this aim through investigating two developmental and a PP objective.
Our first objective: is to investigate what the structure of such pre-compositional representations is and how they develop into compositional representations. Whilst some key philosophers in this area (Fodor, 1975) have argued that compositional ability is inborn, emerging developmental evidence points in another direction. Namely, we can only find evidence of the existence of logical primitives after the first year (Cesana-Arlotti et al., 2018) and only 3.5-4.5-year-olds are able to compose two primitives together (Piantadosi & Aslin, 2016). Therefore, it is plausible to assume that the earliest representations have structure other than compositional.
The second objective: is motivated by the following. Prior developmental research on emerging compositionality has focused almost exclusively on individual primitives. However, it remains an open question what set of primitives and rules best describes children’s concept learning and hence underlies compositional representations. Different combinations of primitives and rules formulate different sets, each proposing a scientific hypothesis about what primitives and rules are required for the acquisition of new concepts. Therefore, the second objective is to investigate what set of primitives and compositional rules underlies compositional representations and whether this set efficiently minimises prediction error.
The third objective: is to cast the findings from the first two objectives in terms of the PP mechanisms. PP is a unifying theory of cognition, perception, and action, explaining them through a single set of core mechanisms, thus promising a great explanatory power (Clark, 2013). As part of this proposal, we suggest two core PP mechanisms that might be instrumental in developing a PP account of the emergence and the structure of compositional representations in children: 1) prediction error minimisation and 2) mental policies.