Vpliv biotopa na genetsko variabilnost, fitnes osebkov in embrionalno diapauzo pri Evropski srni / Biotope influence on genetic diversity, fitness traits and embryonic diapause in the European roe deer

Evropska srna/srnjad (Capreolus capreolus) je ena najpogostejših vrst parkljarjev in pomembna lovna vrsta v Evropi. V svoji vseevropski razširjenosti se sooča z veliko raznolikostjo okoljskih in podnebnih dejavnikov, ki vključno z notranjimi (intrinzičnimi) dejavniki oblikujejo pomembne znake življenjskih strategij, kot so parametri fitnesa in imunski odziv oz. odpornost, vplivajo pa tudi na mikrobno združbo v prebavilih. Zaradi tega je srnjad zelo primerna modelna vrsta za preučevanje dolgoročnega vpliva okoljskih dejavnikov na biološke procese in genetsko variabilnost. Glede na dosedanje ekološke raziskave srnjadi sta prepoznana dva ekotipa te vrste: poljski ekotip se bistveno razlikuje od srnjadi, ki živi pretežno v gozdovih oz. v gozdni/gozdnati krajini (t. i. gozdni ekotip). Različne krajinske značilnosti, ki vplivajo na drugačno razpoložljivost prehranskih virov med ekotipoma, povzročajo razlike v telesni velikosti in masi, pa tudi v ekologiji in fiziologiji pripadnikov obeh ekotipov. Pri tem je pomembno, da je zaradi teritorialnega vedenja srnjadi in navezanosti na življenjski okoliš prostorsko prehajanje osebkov med ekotipoma izjemno redko.

Osebki srnjadi, ki živijo v odprti krajini s spremenljivimi podnebnimi razmerami ter bolj omejenim dostopom do kritja (skrivališč), vendar z večjo razpoložljivostjo prehranskih virov, bogatih s hranili, so v povprečju večji in težji v primerjavi z osebki, ki živijo pretežno v gozdovih. Na Poljskem prevladuje gozdni ekotip srnjadi (>30 % države prekrivajo gozdovi), prostrana kmetijska območja osrednje Poljske pa naseljuje poljski ekotip. V izbranem območju osrednje Slovenije (Savinjsko-Kozjansko lovskoupravljavsko območje), ki bo v projekt vključeno kot primerjalno območje, prevladuje mozaična, tj. gozdnata in kmetijska krajina (gozdovi z odprtimi kmetijskimi površinami; gozdnatost 50–60 %), v kateri živi predvsem gozdni ekotip srnjadi, na severovzhodnem obrobju pa je prisoten tudi poljski ekotip.

Material za analize v projektu (trajanje: 48 mesecev) bo zbran post mortem v treh območjih (N = 50 na območje), kjer najdemo različna ekotipa srnjadi oz. kombinacije le-teh: gozdna krajina z gozdnim ekotipom ter kmetijska krajina s poljskim ekotipom na Poljskem; mozaična krajina s kombinacijo obeh ekotipov v Sloveniji.