Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Več informacij o projektu / More info about the project
Opis / Description
SLO:
Lov in druge dejavnosti, povezane z upravljanjem populacij, lahko povzročijo spremembe v demografiji, razširjenosti, vedenju in fiziologiji prostoživečih živali; posledično tudi spremenijo pogostost in moč interakcij z ljudmi. Lov, zlasti kadar se izvaja v obliki obsežnih skupinskih lovov (pogonov) z lovskimi psi, lahko povzroči vedenjske in fiziološke odzive divjih prašičev (Sus scrofa), tj. vrste, ki se jo v Evropi najpogosteje lovi s pogoni. Lov lahko vpliva na prostorsko vedenje, rabo prostora, ritem aktivnosti in prehranjevalne navade ter sproži negativne fiziološke odzive zaradi povečanega stresa, kar posledično vpliva na dobro počutje živali in kakovost mesa. Vendar je znanje o učinkih različnih metod lova (skupinski vs. posamični lov) na vedenje in fiziološke odzive divjih prašičev zelo omejeno, saj doslej na to temo ni bila izvedena nobena celovita študija. To je še posebej problematično, saj ima divji prašič velik potencial za prenos bolezni, s čimer predstavlja tveganje tako za zdravje ljudi kot tudi za ekonomijo oz. prašičerejo. Zato je razumevanje (prostorskega) vedenja in odziva divjih prašičev pri različnih načinih lova zelo pomembno, saj lahko upravljavcem populacij pomaga pri razvoju ter sprejemanju ustreznih upravljavskih strategij.
V okviru projekta bodo vodilni raziskovalci divjih prašičev iz treh sodelujočih držav (Hrvaška, Slovenija, Švica) razvili izviren pristop oz. izvirne metode zbiranja podatkov, terenskega in analitičnega dela, in sicer z namenom povezovanja vedenjskih, molekularnih in fizioloških podatkov, da bi razumeli ekologijo ter odzive divjih prašičev, izpostavljenih različnim lovskim praksam v heterogenih krajinskih razmerah v vseh treh državah.
Projekt bo prispeval k boljšemu razumevanju učinkov lovskih praks na prostorsko vedenje divjih prašičev, disperzijo in migracije ter opredelil vpliv stresa, povzročenega z lovom, na kakovost mesa. To bo prvi projekt, ki bo uporabil najsodobnejšo tehnologijo (GPS telemetrijo) za opredelitev splošnih interakcij med divjimi prašiči in lovskimi psi med pogoni. Pridobljeni rezultati in intenzivna diseminacija le-teh h končnim uporabnikom bodo omogočili odločevalcem, ciljnim deležnikom, upravljavcem populacij, lovcem in mesni industriji opredeliti ustrezne upravljavske prakse za zmanjšanje vpliva zelo pomembnega stresnega dejavnika (lova), kar bo pomagalo izboljšati dobro počutje živali in doseči čim boljšo kakovost mesa za nadaljnjo predelavo in uporabo. Pomembno je, da bo projekt vključen v obstoječe vseevropske mreže, katerih cilj je izboljšati razširjanje informacij o prostorskem vedenju velikih sesalcev med raziskovalci in zainteresiranimi deležniki, k čemur je projektna ekipa že prispevala.
Cilji projekta:
V okviru projekta bodo vodilni raziskovalci divjih prašičev iz treh sodelujočih držav (Hrvaška, Slovenija, Švica) razvili izviren pristop oz. izvirne metode zbiranja podatkov, terenskega in analitičnega dela, in sicer z namenom povezovanja vedenjskih, molekularnih in fizioloških podatkov, da bi razumeli ekologijo ter odzive divjih prašičev, izpostavljenih različnim lovskim praksam v heterogenih krajinskih razmerah v vseh treh državah.
Projekt bo prispeval k boljšemu razumevanju učinkov lovskih praks na prostorsko vedenje divjih prašičev, disperzijo in migracije ter opredelil vpliv stresa, povzročenega z lovom, na kakovost mesa. To bo prvi projekt, ki bo uporabil najsodobnejšo tehnologijo (GPS telemetrijo) za opredelitev splošnih interakcij med divjimi prašiči in lovskimi psi med pogoni. Pridobljeni rezultati in intenzivna diseminacija le-teh h končnim uporabnikom bodo omogočili odločevalcem, ciljnim deležnikom, upravljavcem populacij, lovcem in mesni industriji opredeliti ustrezne upravljavske prakse za zmanjšanje vpliva zelo pomembnega stresnega dejavnika (lova), kar bo pomagalo izboljšati dobro počutje živali in doseči čim boljšo kakovost mesa za nadaljnjo predelavo in uporabo. Pomembno je, da bo projekt vključen v obstoječe vseevropske mreže, katerih cilj je izboljšati razširjanje informacij o prostorskem vedenju velikih sesalcev med raziskovalci in zainteresiranimi deležniki, k čemur je projektna ekipa že prispevala.
Cilji projekta:
- Razumeti, kako lahko različne metode lova, krajinsko-ekološki dejavniki in prostorsko-časovna porazdelitev virov vplivajo na prostorsko vedenje divjih prašičev in obenem opredeliti njihove učinke.
- Razumeti, kako lovski psi vplivajo na vedenje in fiziološko stanje divjih prašičev.
- Določiti prehranske preference divjih prašičev z DNA metabarkodiranjem vsebine želodca.
- Določiti sezonske vzorce glukokortikoidnih metabolitov v krvi divjih prašičev, pri čemer bomo razlikovali med učinki individualnih in okoljskih dejavnikov.
- Določiti vpliv načina lova, prehrane in koncentracije kortizola na kakovost mesa divjih prašičev.
- Okrepiti znanstveno sodelovanje in pridobiti novo znanje ter izkušnje na področju ekologije gibanja/vedenja in upravljanja divjih prašičev.
- Prenos znanja o prostorskem vedenju divjih prašičev v luči širjenja ASF na upravljavce populacij, lovce ter znotraj nacionalne in mednarodne raziskovalne skupnosti.
EN:
Hunting and other population management activities can lead to changes in the demography, distribution, behaviour and physiology of wildlife, consequently also altering the frequency and intensity of interactions with humans. Hunting, particularly when conducted in the form of large-scale drive hunts with hunting dogs, can cause behavioural and physiological responses in wild boar (Sus scrofa), i.e. the species most frequently hunted using drive hunts in Europe. Hunting can affect spatial behaviour, space use, activity patterns and feeding habits, and trigger adverse physiological responses due to increased stress, which consequently affects animal welfare and meat quality. However, knowledge on the effects of different hunting methods (collective vs. individual hunting) on the behaviour and physiological responses of wild boar is very limited, as no comprehensive study has so far been conducted on this topic. This is particularly problematic as wild boar have a high potential for disease transmission, thereby posing risks to both human health and the economy, particularly the pig farming sector. Therefore, understanding the (spatial) behaviour and responses of wild boar under different hunting methods is of great importance, as it can help population managers develop and implement appropriate management strategies.
Within the project, leading wild boar researchers from the three participating countries (Croatia, Slovenia and Switzerland) will develop an original approach and innovative methods for data collection, fieldwork and analytical procedures, with the aim of integrating behavioural, molecular and physiological data to understand the ecology and responses of wild boar exposed to different hunting practices under heterogeneous landscape conditions in all three countries.
The project will contribute to a better understanding of the effects of hunting practices on the spatial behaviour, dispersal and migration of wild boar, and will determine the impact of hunting-induced stress on meat quality. This will be the first project to use state-of-the-art technology (GPS telemetry) to characterise general interactions between wild boar and hunting dogs during drive hunts. The results obtained, together with their intensive dissemination to end users, will enable decision-makers, relevant stakeholders, population managers, hunters and the meat industry to identify appropriate management practices aimed at reducing the impact of a major stress-inducing factor (hunting). This will contribute to improving animal welfare and achieving the best possible meat quality for further processing and use. Importantly, the project will be embedded in existing pan-European networks aiming to improve the dissemination of information on the spatial behaviour of large mammals among researchers and relevant stakeholders, to which the project team has already contributed.
Within the project, leading wild boar researchers from the three participating countries (Croatia, Slovenia and Switzerland) will develop an original approach and innovative methods for data collection, fieldwork and analytical procedures, with the aim of integrating behavioural, molecular and physiological data to understand the ecology and responses of wild boar exposed to different hunting practices under heterogeneous landscape conditions in all three countries.
The project will contribute to a better understanding of the effects of hunting practices on the spatial behaviour, dispersal and migration of wild boar, and will determine the impact of hunting-induced stress on meat quality. This will be the first project to use state-of-the-art technology (GPS telemetry) to characterise general interactions between wild boar and hunting dogs during drive hunts. The results obtained, together with their intensive dissemination to end users, will enable decision-makers, relevant stakeholders, population managers, hunters and the meat industry to identify appropriate management practices aimed at reducing the impact of a major stress-inducing factor (hunting). This will contribute to improving animal welfare and achieving the best possible meat quality for further processing and use. Importantly, the project will be embedded in existing pan-European networks aiming to improve the dissemination of information on the spatial behaviour of large mammals among researchers and relevant stakeholders, to which the project team has already contributed.
Project objectives:
- To understand how different hunting methods, landscape-ecological factors and the spatiotemporal distribution of resources may affect the spatial behaviour of wild boar and, at the same time, to determine their effects.
- To understand how hunting dogs affect the behaviour and physiological condition of wild boar.
- To determine the dietary preferences of wild boar using DNA metabarcoding of stomach contents.
- To determine seasonal patterns of glucocorticoid metabolites in the blood of wild boar, while distinguishing between the effects of individual and environmental factors.
- To determine the effects of hunting method, diet and cortisol concentration on the meat quality of wild boar.
- To strengthen scientific collaboration and acquire new knowledge and experience in the field of movement ecology/behaviour and wild boar management.
- To transfer knowledge on the spatial behaviour of wild boar in the context of ASF spread to population managers, hunters, and the national and international research community