Zasvojenost z zdravili za zdravljenje duševnih motenj

☰ Meni

Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske vede (FAMNIT)

vabi v petek, 01.10.2010, ob 12:00, v malo predavalnico UP FAMNIT

na predavanje z naslovom:

Zasvojenost z zdravili za zdravljenje duševnih motenj

 

Predaval bo dr. Gorazd Drevenšek

 Opis:

Zasvojenost s psihotropnimi zdravili je pogosto posledica zlorabe, t.j. nepravilne oz. čezmerne uporabe zdravil. Vzrok za povečano uporabo teh zdravil je porast pojavnosti duševnih motenj. Za zdravljenje le teh uporabljamo zdravila, ki imajo ob ustrezni uporabi velik potencial za nastanek zasvojenosti.

Zasvojenost z zdravili je kronična motnja, za katero je značilno hrepenenje po psihotropni učinkovini, izguba kontrole nad vnosom zdravila, prekomerna aktivacija nagrajevalne poti v možganih in pojav negativnih znakov ob odtegnitvi.

Odvisnost je nevroadaptivna sprememba presnovnih poti v možganih po vnosu učinkovine. Pri odvisnosti se razvije toleranca na zdravilo, ki sproži potrebo po večjem vnosu zdravila, pojavi se odtegnitveni sindrom, skupek procesov, ki sprožijo neprijetne občutke in bolečino.

Zasvojenost se je prvotno nanašala le na psihotropne učinkovine, danes zajema širši krog učinkovin in aktivnosti. Zasvojenost nastane zaradi aktivacije nagrajevalnega sistema v možganih, sposobnosti samoojačitve teh poti, nevroadaptacij po vnosu učinkovin ali ojačitve endogenih poti. Za razvoj zasvojenosti sta pomembna dva centra v možganih, ventrotegmentalni in Nucleus accumbens.

Duševne motnje nastanejo kot nevrobiološka prilagoditev na stresno izzvane spremembe v možganskih poteh. Ponavadi jih spremljajo spremembe v delovanju drugih organskih sistemov, predvsem srčnožilnega sitema. Za zdravljenje stresno povzročenih duševnih motenj se uporabljajo zdravila za pomirjanje, uspavala, zdravila za zdravljenje tesnobnosti, vedno pogostejša pa je tudi uporaba antidepresivov. Za večino teh zdravilnih učinkovin je značilno, da se telo prilagodi na njihovo jemanje, v nekaterih primerih pa lahko povzročijo zasvojenost. Zdravila za zdravljenje tesnobnosti, pomirjevala, uspavala delujejo tako, da zavrejo aktivnost kanalov GABA, ki možganom preprečujejo preveliko vzburjenje. Ker se zdravila specifično vežejo na podenote GABA kanala, se po dolgotrajnem jemanju telo prilagodi na njihovo uporabo, posledično pa se razvije odvisnost, po prenehanju pa pojavijo znaki odtegnitve zdravila. Benzodiazepini so najbolj uporabljana zdravila iz te skupine zdravil.

Zdravila za zdravljenje depresij lahko delujejo na presnovo monoaminov, čeprav so vzroki nastanka teh motenj lahko podobni kot pri nastanku tesnobnosti. Zanje je značilna dalj časa trajajoča uporaba, da dosežejo svoje učinke, imajo pa tudi več stranskih učinkov in veliko individualno odzivnost. Glede na mehanizem delovanja jih delimo v 4 podskupine. Čeprav zasvojenosti naj ne bi povzročali, se odvisnost razvije tudi pri uporabi te skupine zdravil.

Zasvojenost z zdravili uspešno zdravimo v kombinaciji s psihoterapijo in nekaterimi drugimi ukrepi, redkeje samo z zdravili.

 

Vabljeni!