Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
V nedeljo, 8. novembra 2026, so bile na slavnostnem dogodku v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podeljene letošnje Zoisove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti v RS ter Puhove nagrade in priznanja, najvišje državne nagrade na področju izumov, tehnoloških in netehnoloških razvojnih dosežkov in uporabo znanstvenih izsledkov z vseh znanstvenih področij pri uvajanju novosti v gospodarsko in družbeno prakso. Prejmejo jih raziskovalci in inovatorji, ki so s svojimi dosežki trajno prispevali k razvoju znanstvenoraziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Med letošnjimi prejemniki Zoisove nagrade, ki jih je pristojno ministrstvo z odborom razglasilo na oktobrskem dogodku, je tudi prejemnik z Univerze na Primorskem, Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov je prejel prof. dr. Ademir Hujdurović. Ob prejeti nagradi mu iskreno čestitamo!
Nagrada, ki je ime dobila po slovenskem raziskovalcu Žigi Zoisu, se v Sloveniji podeljuje od leta 1998 vsem izjemnim raziskovalcem, ki so s svojimi deli trajno zaznamovali znanstvenoraziskovalno in razvojno dejavnost v Republiki Sloveniji in pomembno prispevali k njenemu razvoju. Od lani pa se v Sloveniji na 10. november obeležuje praznik, Dan znanosti, na katerega UP tudi posveti posebno pozornost nagrajencem.
Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju algebraične in strukturne teorije grafov prejme prof. dr. Ademir Hujdurović (UP FAMNIT, UP IAM)
Ko uporabljamo internet, navigacijo, mobilni telefon ali družbena omrežja, smo del zapletenih sistemov povezav, ki jih je mogoče opisati z matematiko. Prav njihovo strukturo raziskuje matematik prof. dr. Ademir Hujdurović. Ukvarja se s teorijo grafov, področjem matematike, ki proučuje omrežja in odnose med povezanimi elementi. Razkriva predvsem skrite vzorce in simetrije, zato da bolje razumemo delovanje zelo zapletenih sistemov ter predvidimo njihove lastnosti. Takšni matematični modeli se uporabljajo za razumevanje najrazličnejših sistemov, od prometnih in komunikacijskih omrežij do povezav med podatki, ljudmi ali molekulami. V zadnjih letih je razvil nove matematične pristope in rešil več pomembnih odprtih problemov na področju algebraične teorije grafov. Kot raziskovalec, mentor in dekan pomembno prispeva tudi k mednarodni prepoznavnosti slovenske matematike ter nadaljuje tradicijo svetovno uveljavljene slovenske šole teorije grafov.
