Univerza na Primorskem
Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Tilen Genov z Oddelka za biodiverziteto UP FAMNIT je vodja raziskave, ki je pokazala, da je posamezne delfine možno razlikovati na podlagi obrazov in s tem izumil novo metodo identifikacije delfinov. Svoje izsledke je skupaj z mednarodno ekipo znanstvenikov predstavil v raziskavi, ki je bila minuli konec tedna objavljena v mednarodni reviji Marine Mammal Science, osrednji znanstveni reviji za znanost o morskih sesalcih.
Že dolgo je znano, da je posamezne delfine možno prepoznavati na podlagi naravnih oznak na hrbtnih plavutih. Prav zaradi tega danes vemo, da v slovenskem morju živi okoli 150 delfinov, ki jih raziskovalci društva Morigenos preučujejo in spremljajo od leta 2002. Toda oznake na plavutih se spreminjajo, težava pa je tudi v tem, da mladiči na plavutih še nimajo oznak, po katerih bi jih lahko prepoznavali. Dodatni načini prepoznavanja so torej lahko zelo koristni.
Znanstveniki so nedavno ugotovili, da je delfine možno prepoznavati na podlagi njihovih obrazov, kar doslej ni bilo znano. Zadevo je odkril Tilen Genov, raziskovalec in asistent na Oddelku za biodiverziteto UP FAMNIT, predsednik Slovenskega društva za morske sesalce Morigenos in prvi avtor raziskave, ki na UP FAMNIT o morskih sesalcih poučuje tudi v okviru magistrskega študijskega programa Varstvo narave. Skupaj z mednarodno ekipo znanstvenikov je zasnoval študijo, v kateri so morali izkušeni ter neizkušeni opazovalci primerjati fotografije obrazov delfinov in jih pravilno povezati. Rezultati so pokazali, da tako izkušeni kot tudi neizkušeni opazovalci lahko ločijo posamezne osebke na podlagi njihovih obrazov, celo kadar primerjajo levo in desno stran obraza. Raziskava je prav tako pokazala, da so obrazne poteze pri delfinih dolgotrajne in omogočajo identifikacijo na dolgi rok.
Ta nova metoda prepoznavanja sicer ne more nadomestiti identifikacije na podlagi plavuti, lahko pa jo dopolnjuje. Obrazi za razliko od plavuti niso podvrženi tolikšni meri sprememb zaradi zunanjih vplivov, zato so lahko dolgoročno bolj zanesljivi. Nova metoda je primerna tudi za mladiče, katerih plavuti navadno niso dovolj označene, da bi jih lahko zanesljivo prepoznali tudi takrat, ko se osamosvojijo in zapustijo svojo mamo, zato lahko izboljša poznavanje medgeneracijskih povezav v populaciji. Še posebej obetavna utegne biti pri tistih vrstah delfinov, ki na plavutih navadno nimajo prav dosti oznak, ali pri vrstah, ki hrbtne plavuti sploh nimajo.
Raziskava, objavljena v uveljavljeni mednarodni znanstveni reviji, kaže, da tudi raziskovalci, ki delujejo na UP FAMNIT, prispevajo k poznavanju morskih sesalcev na svetovni ravni.
