Laboratorij HICUP na konferenci ISMAR 2026 z gostujočim doktorskim študentom Univerze v Aarhusu

☰ Meni

25. mednarodni simpozij IEEE o mešani in razširjeni resničnosti (ISMAR 2026) je potekal od 5. do 9. oktobra v Bariju v Italiji. Simpozij je združil raziskovalce, inovatorje in razvijalce z vsega sveta, ki so predstavili in razpravljali o najnovejših dosežkih na področjih razširjene resničnosti (AR), mešane resničnosti (MR) in navidezne resničnosti (VR).

Program konference je vključeval 216 znanstvenih prispevkov, 22 delavnic, 173 prispevkov, predstavljenih v okviru delavnic, 126 posterjev, 15 prispevkov doktorskega konzorcija, 27 demonstracij, tri vabljena predavanja in dve panelni razpravi.

Laboratorij HICUP je na simpoziju sodeloval s Karolino Trjakovsko, ki je predstavila poster in demonstracijo, pri pripravi obeh pa so sodelovali tudi Klen Čopič Pucihar, Matjaž Kljun in Maheshya Weerasinghe. Obe predstavitvi sta pritegnili precejšnje zanimanje udeležencev, ki so si ogledali demonstracijo in z raziskovalno ekipo razpravljali o predstavljenem delu.

Soustanovitelja laboratorija HICUP, Klemen Čopič Pucihar in Matjaž Kljun, sta laboratorij predstavila tudi v okviru dogodka Pitch Your Lab. Poleg tega je Maheshya Weerasinghe sodelovala kot mentor v okviru konference Speed Mentorship, kjer je študentom svetoval in jim pomagal s svojimi izkušnjami.

Ekipo laboratorija HICUP je spremljal tudi gostujoči doktorski študent z Univerze v Aarhusu, Thorbjørn Mikkelsen, ki v laboratoriju trenutno opravlja raziskovalni obisk, ki bo trajal do januarja. Med svojim obiskom je z nami delil vpoglede v svoje nedavne raziskovalne izkušnje in sodelovanje na konferenci.

1. Nam lahko poveste nekaj več o svojem obisku Slovenije in gostovanju na UP FAMNIT? Kaj vas je pripeljalo k nam in kakšni so vaši dosedanji vtisi?

Iskal sem ustanovo, na kateri bi lahko opravil raziskovalni obisk, ki je del doktorskega programa na Danskem. Spomladi letos mi je glavni mentor Hans Gellersen priporočil odličen tandem Matjaža Kljuna in Klena Čopiča Puciharja, moja gostitelja in sovodji laboratorija HICUP na UP FAMNIT. S Hansom sta se spoznala v Lancasterju med svojim doktorskim študijem, pozneje pa so se njihove poti še večkrat prekrižale ob njegovih obiskih.

Že ob prvem stiku sta bila zelo prijazna, celoten trimesečni obisk pa smo se dogovorili na enem samem sestanku – vse je potekalo povsem preprosto in brez zapletov. Enako bi opisal tudi svojo izkušnjo z laboratorijem HICUP v prvih šestih tednih: prijazno, sproščeno in strokovno okolje, v katerem sodelujejo ljudje z zelo različnimi znanji in izkušnjami.

2. Nam lahko podrobneje predstavite svoje raziskovalno področje in pojasnite, kako se povezuje z delom laboratorija HICUP? So bili med vašim obiskom kakšni vidiki sodelovanja še posebej dragoceni za vaše raziskovalno delo?

V Aarhusu se posvečam raziskovanju tridimenzionalnega upravljanja virtualnih objektov in novih tehnik interakcije za delo z razširjeno resničnostjo (XR). Gre za načine interakcije, kakršne lahko vidimo v predstavitvenih videoposnetkih naprav, kot sta Apple Vision Pro in Galaxy XR, kjer uporabniki s pogledom izberejo elemente uporabniškega vmesnika, s stiskom prstov pa izbirajo in premikajo objekte.

V laboratoriju HICUP imam priložnost spoznavati in raziskovati tudi teme, s katerimi se ukvarjajo tukajšnji raziskovalci, kot so pozornost, potopljenost v virtualno okolje, spomin in usposabljanje. Pri tem sodelujem tako pri že potekajočih kot tudi pri novih projektih. Posebej uživam v pogovorih z doktorskimi študenti o njihovih pristopih k raziskovanju.

Na širši ravni se ukvarjam z razširjeno resničnostjo na področju interakcije med človekom in računalnikom, kar je skupno vsem mojim sodelavcem v pisarni laboratorija HICUP ter mojima gostiteljema. To skupno raziskovalno področje se je lepo pokazalo tudi ob mojem obisku konference ISMAR, na katero sem se odpravil skupaj z več člani skupine. Tam so se spontano spletle povezave med nekdanjimi in novimi sodelavci iz Aarhusa, Lancasterja, UP in širše raziskovalne skupnosti.

Pravzaprav sem prek Matjaževih in Klenovih predstavitev spoznal tudi nekdanje gostujoče raziskovalce laboratorija HICUP, katerih raziskovalni interesi so zelo podobni mojim.

3. Kako poleg akademskih izkušenj doživljate Slovenijo in Koper? Ste med svojim bivanjem odkrili kakšen najljubši kraj ali doživeli kaj posebej nepozabnega?

Domov bom odnesel številne lepe spomine. Najpomembnejši bodo seveda povezani s študenti in drugimi člani laboratorija HICUP, ki so me izjemno lepo sprejeli. Že od prvega dne smo se družili ob pogovorih, hodili na kosila in večerje, mi razkazali Koper, se odpravili na pijačo v Rampin, organizirali filmski večer in še marsikaj.

V spominu mi bo ostal tudi intenziven teden dopusta, ko sta me obiskala starša, skupaj pa smo se z avtomobilom odpravili na potovanje po Sloveniji. Obiskali smo čudovito slikoviti Bled, Škocjanske jame, Predjamski grad, Kobilarno Lipica in Piran, našel pa se je tudi čas za obisk hrvaške Pule. Neverjetno je, koliko raznolikih krajev in doživetij lahko odkriješ na enodnevnih izletih iz Kopra, in to v manj kot enem tednu. Tudi zdaj, ko smo že globoko zakorakali v jesen, nam je bilo vreme izjemno naklonjeno, saj so se temperature povzpele nad 20 stopinj, dežja pa je bilo le malo.

Morda prav zaradi tega srečnega spleta okoliščin med najljubše spomine na Koper spada vsakodnevni sprehod od mojega stanovanja v Semedeli po Koprski promenadi do laboratorija HICUP in nazaj. Ko pridem v laboratorij, si privoščim skodelico kave ob pogledu na zaliv. Proti sončnemu zahodu pa ob istem čudovitem razgledu spijem še zadnjo kavo dneva. Tega razgleda še nisem začel jemati za samoumevnega. Tudi ko se bom vrnil domov v Aarhus, kjer me čaka pogled na tamkajšnji zaliv, se bom zagotovo z veseljem spominjal tega obdobja ob Jadranski obali in prijaznih ljudi, ki sem jih tukaj spoznal.