Uspešen začetek konference o teoriji grafov (SGTAC)

☰ Meni

Danes se je začela petdnevna konferenca, ki poteka v prostorih InnoRenew CoE v Izoli. Konferenca združuje 22 udeležencev iz 11 držav: Kanade, Češke, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Slovenije, Južne Koreje, Švice, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike.

Udeležence je ob prihodu sprejela inovativna in prijetna arhitekturna zasnova stavbe InnoRenew, nato pa so se pričeli program in predvidene aktivnosti.

Konferenco organizirajo izr. prof. dr. Matjaž Krnc, doc. dr. Jochen Pascal Gollin in prof. dr. Martin Milanič z UP FAMNIT v sodelovanju z UP IAM in InnoRenew CoE.

Program vključuje predavanja, delavnice in skupinsko delo. Prvi dan je zaznamovalo uvodno predavanje organizatorjev, v naslednjih dneh pa bodo sledila predavanja Viktorja Zamaraeva z Univerze v Liverpoolu, Združeno kraljestvo, z naslovom Set-Defined Graph Classes and χ-Boundedness, predavanje Marie Chudnovsky z naslovom Bounding Bandwidth ter predavanje Ekkeharda Köhlerja z naslovom Graph Searches – Structure and Algorithms.

Z organizatorji smo se pogovarjali o njihovih pričakovanjih, ciljih in ambicijah v okviru tega pomembnega raziskovalnega dogodka.

Kako je nastala delavnica?

izr. prof. dr. Matjaž Krnc: Format se razlikuje od klasične konference. Združimo ljudi s podobnimi interesi, jih razdelimo v manjše skupine in se osredotočimo na konkretne raziskovalne probleme, ki so zanimivi, pomembni in zahtevni. Idejo je v veliki meri začel razvijati Martin.

prof. dr. Martin Milanič: Navdih za organizacijo smo dobili na podobni raziskovalno usmerjeni delavnici, ki je potekala avgusta lani. Tudi ta je trajala pet dni in je združila manj kot 20 udeležencev. Letos smo se odločili, da bomo delavnico organizirali samostojno, pri čemer smo združili 22 udeležencev iz različnih delov sveta.

Predavanj je razmeroma malo – skupaj bodo izvedena tri enourna predavanja. Večina časa je namenjena osredotočenemu delu v skupinah, ki se ukvarjajo z odprtimi raziskovalnimi problemi. Prvi dan udeleženci predstavijo različne odprte probleme, nato pa na podlagi njihovih interesov oblikujemo skupine. Skupine skozi celotno delavnico poročajo o napredku, po potrebi pa jih lahko tudi reorganiziramo. Na ta način se lahko prilagajamo razvoju raziskovalnega dela.

Kako po vašem mnenju delavnica poteka do zdaj in kakšno je vaše merilo uspeha?

doc. dr. Jochen Pascal Gollin: Takšne delavnice v naši skupnosti postajajo vse bolj priljubljene in sam se običajno udeležim ene ali dveh na leto. Ena največjih prednosti takšnih dogodkov je možnost srečanja z drugimi raziskovalci v drugačnem okolju. Zato sem še posebej vesel, da delavnico organiziramo v InnoRenewu. Sprememba okolja lahko zelo pozitivno vpliva na produktivnost.

Seveda upamo tudi, da bo pri nekaterih izbranih problemih prišlo do pomembnega napredka. V preteklosti so takšne delavnice pogosto vodile do znanstvenih publikacij, čeprav lahko dokončanje raziskave traja še leto ali več. Podobna pričakovanja imamo tudi glede te delavnice.

prof. dr. Martin Milanič: Takšne delavnice so pomembne, ker združujejo ljudi s podobnimi interesi, vendar z različnimi ozadji. Kar ena oseba ne ve, morda ve druga, kar lahko pripomore k iskanju novih strategij za reševanje problemov. Nekdo se lahko na primer ukvarja s problemom, ne da bi vedel, da je bil ta že preučevan pod drugim imenom. Takšne povezave je veliko lažje vzpostaviti skozi osebne razprave.

Prav zato smo namenoma omejili število predavanj in povečali čas, namenjen razpravi ter skupnemu raziskovalnemu delu.

izr. prof. dr. Matjaž Krnc: Tudi če delavnica neposredno ne privede do znanstvenega članka ali dokončnega rezultata, lahko sodelovanja in povezave, ki se oblikujejo med skupnim delom, vodijo do novih raziskav in prihodnjih uspehov.prof. dr. Martin Milanič: Pomemben vidik je tudi uravnotežena sestava udeležencev. Približno tretjino predstavljajo izkušenejši raziskovalci, tretjino magistrski in doktorski študenti, tretjino pa raziskovalci na začetku postdoktorske kariere. To ustvarja dobro okolje, v katerem lahko mlajši raziskovalci in študenti spoznavajo nove koncepte, odprte probleme in način izvajanja raziskovalnega dela.