Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

Sredozemsko kmetijstvo

natisni
"Agriculture isn't dead. In fact, no other industry feeds the world's population, which could hit 9 billion by 2050. The need for graduates in agriculture, horticulture, and animal science programs will be critical to finding ways of safely doubling food production in order to meet the demand of a growing population." Volenec et al. 2012, Science (335): 917

Temeljni podatki o programu

Ime programa: SREDOZEMSKO KMETIJSTVO
Vrsta programa: visokošolski strokovni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani inženir kmetijstva (VS) oz. diplomirana inženirka kmetijstva (VS)
Trajanje študija: 3 leta

Število kreditnih točk (KT): 180 KT
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Koper, Izola (Univerzitetni kampus Livade v Izoli v študijskem letu 2018/19 ne obratuje zaradi sanacijskih del)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj

Koordinatorica programana vrh

izr. prof. dr. Dunja Bandelj

asist. dr. Alenka Baruca Arbeiter, nametnica koordinatorice

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošen opis programana vrh

Kmetijstvo je izjemno pomembna gospodarska panoga, ki je odgovorna za zagotavljanje prehranske varnosti, prispeva k sonaravnemu oblikovanju kulturne krajine in nudi razmere za kakovostno bivanje. Povezano je tako z družbenim kot tudi s kulturnim razvojem območja in pomembno prispeva k razvoju turizma. Specifičnost in prednosti slovenskega pridelovalnega območja izkazujejo potrebo po izobrazbi kadrov, ki so sposobni prilagajati kmetijsko pridelavo aktualnim problemom in znajo izkoristiti naravne danosti območja ter hkrati skrbeti za varovanje narave, biotske raznovrstnosti in okolja.

Visokošolski strokovni študijski program Sredozemsko kmetijstvo je široko zastavljen. Poleg temeljnih naravoslovnih znanj, vključuje vsebine rastlinske pridelave, živilstva, zootehnike in ribištva, gozdarstva in predelave lesa. Med obveznimi vsebinami so tudi agroekologija, varstvo rastlin, raba tal in varstvo narave, ki omogočajo celostno obravnavo agrarnega prostora. Študijski program je usmerjen tudi v vsebine, povezane z upravljanjem končnih kmetijskih pridelkov in predelavo v izdelke z dodano vrednostjo. Vsebine so nadgrajene z družbenimi vedami (ekonomika, podjetništvo, trženje), ki dajejo študentom kompetence, potrebne za vzpostavljanje lastnih podjetij in samozaposlovanje ter znanja, potrebna za uspešno črpanje EU sredstev in subvencij. Poleg teoretičnega znanja je velik poudarek na izkustvenemu učenju in praktičnemu usposabljanju v podjetjih, s katerim študentje spoznajo primere dobrih kmetijskih praks in pridobijo uporabne izkušnje tako z delom na terenu kot tudi v laboratoriju.

Posebnost študijskega programa je njegova umeščenost v sredozemski prostor, ki omogoča raznoliko pridelavo kakovostne in varne mediteranske hrane. Ta je bila v letu 2013 umeščena na svetovno listo nesnovne kulturne dediščine pri UNESCO.

Cilji programana vrh

Cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni naravoslovno znanje, potrebno za delovanje v agrarnem okolju, interdisciplinarno povezovati s strokovnimi vsebinami biotehnike in tako načrtovati ter uresničevati sonaravno in konkurenčno kmetijsko pridelavo, ob upoštevanju okolijskih in ekoloških značilnosti kakršnegakoli pridelovalnega območja.

Diplomanti bodo sposobni kritičnega razmišljanja, ki bo temeljilo na stroki in odgovornem ravnanju ter bodo znali svoje znanje interdisciplinarno povezovati z različnimi področji za potrebe reševanja konkretnega cilja, ob upoštevanju najnovejših strokovnih in znanstvenih spoznanj.

Z natančnim poznavanjem ekologije bodo sposobni analize pridelovalnega okolja, z upoštevanjem vseh potrebnih dejavnikov pa bodo lahko določili primernost pridelovalnega okolja za rastlinsko vrsto ali rejo živali. Pridobili bodo strokovno znanje za organizacijo dela v kmetijstvu, odločanje o primernosti tehnologij in ob tem razvijali kritičen odnos do kmetijske dejavnosti v povezavi z družbo, naravo in širšim okoljem.

Pogoji za vpisna vrh

V študijski program se lahko vpiše, kdor je opravil:

  • zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu,
  • poklicno maturo,
  • splošno maturo.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu: 60 % točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole: 40 % točk.

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Prehod med študijskimi programi je vpis v višji letnik študijskega programa, kadar gre za prenehanje izobraževanja na prvem študijskem programu in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu iste stopnje. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti kandidata v prvem študijskem programu.

V višji letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Sredozemsko kmetijstvo se po merilih za prehode lahko vpiše kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa 1. stopnje ali sorodnega nebolonjskega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11. 6. 2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program Sredozemsko kmetijstvo,
  • študijski program, iz katerega kandidat prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot visokošolski strokovni študijski program Sredozemsko kmetijstvo in
  • so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti kandidata).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat, ki prehaja iz sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v visokošolskem strokovnem študijskem programu Sredozemsko kmetijstvo.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 2. letnika in ima opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če ni opravil vseh obveznostih, če ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze in podobno. O vpisu odloča Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT na podlagi individualne prošnje študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu (Zakon), v času študija enkrat ponavlja letnik.

Z napredovanjem v višji letnik ter s ponavljanjem letnika študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z Zakonom. V skladu z Zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme Senat UP FAMNIT na podlagi prošnje študenta in obrazloženega mnenja Komisije za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo na koordinatorico študijskega programa in Referat za študente UP FAMNIT.

Za dokončanje študija je potrebno zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne seminarske naloge; le-to študent zagovarja v okviru seminarja.

Predmetnikna vrh

Študijski program obsega obvezne predmete, izbirne predmete, praktično uposabljanje in seminar, v okviru katerega študent pripravi in zagovarja zaključno seminarsko nalogo.

Predmeti se delijo na obvezne in izbirne - notranje izbirne / zunanje izbirne (Tabela 1); v 2. letniku izbere študent 2 notranje ali zunanje izbirna predmeta, v 3. letniku pa 1 notranje ali zunanje izbirni predmet (izbere jih lahko iz nabora notranjih ali zunanjih izbirnih predmetov). Predmeti so ovrednoteni s 3 ali 6 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT).

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa po letnikih, predmetnik posameznih letnikov ter notranji izbirni predmeti študijskega programa.

Kratki opisi predmetov so dostopni TUKAJ.

 Tabela 1: Struktura študijskega programa
Letnik  Študijske obveznosti študenta Število  Število kreditnih točk (KT)
KT KT/letnik
1. Obvezni predmeti 11 60 60
2. Obvezni predmeti 8 36 60
Notranji / zunanji izbirni predmet 2 12
Praktično usposabljanje v delovnem okolju I 1 12
3. Obvezni predmeti 6 30 60
Notranji / zunanji izbirni predmet 1 6
Praktično usposabljanje v delovnem okolju II 1 18
Seminar 1 6

 Tabela 2: Predmetnik 1. letnika
Št. Predmeti KT Oblike izvedbe kontaktnih ur
P SV SE LV TV Skupaj
1. Biologija rastlin * 6 30 - - 30 10 70
2. Osnove kemije 3 20 - - 20 - 40
3. Agrofizika 3 20 15 - - 5 40
4. Matematične metode 6 30 30 - - - 60
5. Raba in varstvo tal 6 30 - - 15 15 60
6. Sadjarstvo 6 30 - - 25 20 75
7. Agroekologija 6 40 - 15 - 20 75
8. Osnove biokemije 6 30 - - 30 - 60
9. Gospodarjenje z gozdom in upravljanje z lesom 6 30 - - 20 20 70
10. Vrtnarstvo 6 30 - - 25 20 75
11. Vinogradništvo 6 30 - - 25 20 75

 Legenda:
 P = predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje

 KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

* Študenti, ki so se vpisali v 1. letnik v študijskem letu 2019/20, so opravili obvezni predmet Botanika.

 
 Tabela 3: Predmetnik 2. letnika
Št. Predmeti KT Oblike izvedbe kontaktnih ur
P SV SE LV TV Skupaj
1. Statistične metode 6 30 30 - - - 60
2. Računalniški praktikum 3 15 15 - - - 30
3. Osnove fiziologije rastlin 3 25 - - 20 - 45
4. Osnove genetike 6 30 - - 30 - 60
5. Oljkarstvo in predelava oljk 6 40 - 10 10 15 75
6. Varstvo narave in trajnostno kmetijstvo 3 20 - 10 - 10 40
7. Ribištvo 3 20 - - 15 5 40
8. Varstvo rastlin, diagnostika in fitofarmacija 6 30 - - 30 5 65
9. Praktično usposabljanje v delovnem okolju I (6 tednov) 12 5 - 10 - - 15
10. Notranji / zunanji izbirni predmet I 6            
11. Notranji / zunanji izbirni predmet II 6            
 
Tabela 4: Predmetnik 3. letnika
Št. Predmeti KT Oblike izvedbe kontaktnih ur
P SV SE LV TV Skupaj
1. Zootehnika v Sredozemlju 6 30 - 10 - 30 70
2. Žlahtnjenje in razmnoževanje rastlin 6 40 - - 20 10 70
3. Tehnologije predelave v kmetijstvu 6 30 - - 15 15 60
4. Osnove podjetništva in trženja 6 45 30 - - - 75
5. Načrtovanje in vodenje projektov 3 15 15 - - - 30
6. Sredozemska prehrana 3 15 - 10 5 - 30
7. Praktično usposabljanje v delovnem okolju II (9 tednov) 18 5 - 10 - - 15
8. Notranji / zunanji izbirni predmet III 6            
9. Seminar 6 - - 30 - - 30

Tabela 5: Notranji izbirni predmeti študijskega programa
(V tabeli so navedeni vsi izbirni predmeti, ki so akreditirani znotraj študijskega programa, fakulteta pa vsako študijsko leto izvaja manjše število izbirnih predmetov.)
Št. Predmeti KT Oblike izvedbe kontaktnih ur
P SV SE LV TV Skupaj
1. Agrobiodiverziteta in genske banke 6 30 - 10 20 10 70
2. Aplikativna entomologija 6 30 - - 25 5 60
3. Arboristika 6 30 - - 15 15 60
4. Biodiverziteta tal in ekosistemske storitve v trajnostnem kmetijstvu 6 30 10 15 20 - 75
5. Biologija in ekologija opraševanja 6 30 - 10 30 - 75
6. Drevesničarstvo in trsničarstvo 6 30 - - 15 15 60
7. Ekologija tal 6 30 - 15 30 - 75
8. Ekonomika kmetijstva 6 30 30 - - - 60
9. Mikrobiologija agroekosistemov 6 30 - 15 30 - 75
10. Molekularna diagnostika pri rastlinah 6 30 - - 20 10 60
11. Osnove vedenja potrošnikov 6 30 30 - - - 60
12. Pivovarstvo 6 30 - - 15 15 60
13. Pridelovanje aromatičnih rastlin 6 30 - - 10 20 60
14. Rastlinska biotehnologija 6 30 - 15 30 - 75
15. Rastlinske tkivne kulture 6 30 - - 25 5 60
16. Senzorična analiza živil 6 30 - - 25 5 60
17. Upravljanje blagovnih znamk 6 30 30 - - - 60
18. Urbano kmetijstvo 6 30 - 10 - 20 60
19. Vinarstvo 6 30 - - 25 5 60
20. Čebelarstvo 6 30 - - 10 10 50

Izbirnostna vrh

Izbirni predmeti se delijo na notranje in zunanje izbirne predmete.

Študenti izberejo v 2. letniku dva notranje ali zunanje izbirna predmeta, v 3. letniku pa en notranje ali zunanje izbirni predmet.

NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; seznam notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik (tabela 5).

ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov sorodnih visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. Študent lahko zunanje izbirne predmete izbira tudi iz seznama notranjih izbirnih predmetov.

Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni (oziroma ožji) seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorico študijskega programa.

Praktično usposabljanje v delovnem okoljuna vrh

Študent mora v 2. in 3. letniku opraviti obvezno praktično usposabljanje v delovnem okolju (kontinuirano praktično usposabljanje), ki je v celoti ovrednoteno s 30 KT, in sicer:

  • v 2. letniku traja praktično usposabljanje 6 tednov (240 ur) in je ovrednoteno z 12 KT,
  • v 3. letniku traja praktično usposabljanje 9 tednov (360 ur) in je ovrednoteno z 18 KT.

Namen praktičnega usposabljanja je utrjevanje teoretičnega znanja v delovnem, praktičnem okolju in pridobivanje specialnih delovnih kompetenc vezanih direktno na delovno mesto na katerem študent opravlja prakso. Namen praktičnega usposabljanja je tudi direktno soočanje z aktualnimi situacijami v praksi in aktiven pristop pri opravljanju delovnih nalog ter neposreden stik s potencialnim bodočim delodajalcem.

Praktično usposabljanje se izvaja v delovnem okolju oziroma v organizacijah, kot so: zadruge, kmetijsko-gozdarske zbornice, podjetja, javni zavodi, društva in drugo.

Seznam organizacij, v katerih je možno opravljati praktično usposabljanje, bo objavljen naknadno.

Študent si najprej izbere organizacijo, v kateri želi opravljati praktično usposabljanje. Izbere jo iz nabora organizacij, ki so pripravljene sprejeti študenta ali pa na lastno pobudo sproži postopek za sklenitev sporazuma.

Pred pričetkom opravljanja se študenti seznanijo z vsemi postopki, ki so natančno opredeljeni v:

  • Navodilih za opravljanje prakse - TUKAJ;
  • Pravilniku o izvajanju prakse v študijskih programih Sredozemsko kmetijstvo - TUKAJ.

Vsi postopki potekajo prek ŠIS-a (oddaja prošnje, koordinatorjeva potrditev prošnje, kreiranje tripartitnega dogovora o opravljanju prakse, oddaja poročila, koordinatorjeva potrditev poročila), ravno tako so vsi obrazci dostopni v ŠIS-u.

Pred pričetkom opravljanja praktičnega usposabljanja študent odda Prošnjo za opravljanje prakse v njegovem ŠIS-u. Če je prošnja študenta odobrena, mora še pred pričetkom prakse v referat dostaviti tripartitni dogovor in Poročilo o opravljeni praksi, ki ju  nato referat posreduje organizaciji v podpis. Šele po odobritvi prošnje in podpisu dogovora lahko študent prične z opravljanjem praktičnega usposabljanja.

Po končanem praktičnem usposabljanju študent odda poročilo (priloga k poročilu je Potrdilo organizacije o opravljenem praktičnem usposabljanju študenta). Vsi postopki (oddaja prošnje, dogovor, koordinatorjeva potrditev prošnje, oddaja poročila, koordinatorjeva potrditev poročila) potekajo prek ŠIS-a.

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

  • Obvladovanje strokovne terminologije področja.
  • Poglobljeno poznavanje globalnih okoljskih problemov.
  • Poznavanje in razumevanje razvojne politike kmetijstva v Sloveniji, EU in širše.
  • Sposobnost prepoznavanja potreb trga.
  • Sposobnost identifikacije problema in sposobnost analitskega reševanja problemov z uporabo različnih virov in interdisciplinarnim pristopom.
  • Sposobnost prenosa znanj iz teorije v prakso.
  • Avtonomnost za opravljanje strokovnega dela na področju biotehnike.
  • Razvita komunikacijska sposobnost in spretnost s poznavanjem uporabe sodobnih informacijsko-komunikacijskih sistemov.
  • Razvita sposobnost kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav...).
  • Zavezanost etiki in razvit občutek profesionalnosti.
  • Sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic.
  • Sposobnost konstruktivnega sodelovanja z drugimi strokovnimi profili (timsko delo).

Predmetnospecifične kompetence diplomantov

  • Sposobnost opisa stanja in trendov kmetijske pridelave in vloge kmetijstva pri razvoju podeželja.
  • Podrobno poznavanje kompleksnosti in ranljivosti mediteranskega prostora.
  • Sposobnost izbire ustrezne kmetijske rastline za pridelavo glede na ekološke razmere okolja.
  • Sposobnost načrtovanja in izpeljave pridelave rastlin z osnovnimi in nekoliko zahtevnejšimi tehnologijami.
  • Sposobnost organizacije nabave sadilnega materiala, kmetijske mehanizacije in opreme.
  • Sposobnost upravljanja z genskim materialom kulturnih rastlin in izvedba osnovne valorizacije pridelka in agronomskih lastnosti različnih kmetijskih rastlin.
  • Obvladovanje osnovne reje živali in ribištva v Sredozemlju.
  • Poznavanje ključnih parametrov kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, kakovostnih shem, skladiščenja in manipulacije.
  • Sposobnost prepoznavanja zahtev tržišča, določanja in pojasnjevanja osnovnih kazalnikov uspešnosti poslovanja kmetijske pridelave in pojasnila poslovne odločitve.
  • Vodenje prometa s kmetijskim materialom.
  • Sposobnost načrtovanja Start up in samostojnega vodenja družinskega podjetja s kmetijsko pridelavo.
  • Sposobnost umeščanja novih strokovnih izsledkov, informacij ter interpretacij v kontekst temeljne agronomske in zootehniške discipline.
  • Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na strokovnem področju.

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na magistrskih študijskih programih (na drugi bolonjski stopnji) ali pa se zaposlijo.

S pridobljenim znanjem bodo sposobni samostojnega ali kooperativnega dela:

  • na področju pridelave rastlin in trženja (vodja, nadzornik, organizator pridelave in predelave ter prometa kmetijskih rastlin), na specializiranih kmetijah, v kleteh, v zadrugah, v proizvodnji sadilnega materiala, v drevesnicah, v trsnicah, v semenarnah, v žlahtniteljskih centrih, v podjetjih za projektiranje hortikulturnih objektov in trajnih nasadov (projektiranje namakalnih sistemov, rastlinjakov), v podjetjih za krajinsko projektiranje, v nacionalnih parkih, botaničnih vrtovih, v zavarovanih območjih s kmetijsko pridelavo;
  • na področju zootehnike (svetovanje in vodenje reje živali);
  • na področju spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil;
  • v javnih službah (referent v institucijah za kontrolo pridelave in prometa s hortikulturnimi rastlinami, v zbornicah, agencijah, pristojnih ministrstvih in kmetijsko-svetovalni službi);
  • kot samostojni podjetnik, pridelovalec, svetovalec;
  • na področju storitvene dejavnosti v agrarnem turizmu.