<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?><rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
	>

<channel>
	<title>Projects Archive - UP Famnit</title>
	<atom:link href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/</link>
	<description></description>
	<lastBuildDate>Fri, 18 Sep 2026 12:00:01 +0000</lastBuildDate>
	<language>en-GB</language>
	<sy:updatePeriod>
	hourly	</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>
	1	</sy:updateFrequency>
	<generator>https://wordpress.org/?v=7.1.1</generator>

<image>
	<url>https://www.famnit.upr.si/wp-content/uploads/2024/07/FAMNIT-logo-modra-150x150.png</url>
	<title>Projects Archive - UP Famnit</title>
	<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/</link>
	<width>32</width>
	<height>32</height>
</image> 
	<item>
		<title>Psihologija blagostanja in duševnega zdravja skozi življenjska obdobja</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/psihologija-blagostanja-in-dusevnega-zdravja-skozi-zivljenjska-obdobja-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 11 Sep 2026 12:00:21 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www.famnit.upr.si/projects/psihologija-blagostanja-in-dusevnega-zdravja-skozi-zivljenjska-obdobja-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>Interni raziskovalni program WELLSPAN izhaja iz razumevanja, da psihološkega blagostanja ni mogoče pojasniti z enim samim psihološkim procesom ali enim življenjskim obdobjem. Program zato povezuje razvojno, kognitivno, organizacijsko, biopsihološko in intervencijsko psihologijo v skupen raziskovalni okvir, usmerjen v razumevanje dejavnikov, ki skozi življenjska obdobja oblikujejo duševno zdravje in blagostanje. Vsebina je organizirana v štiri povezane sklope: blagostanje skozi razvojna obdobja; blagostanje v izobraževalnih in delovnih okoljih ter coaching psihologija; inovativne intervencije (intervencije s pomočjo živali in digitalna okolja); ter kognitivni, nevropsihološki in biopsihološki mehanizmi kot prečni sklop. Skupino povezuje temeljno raziskovalno vprašanje: kako se skozi življenjska obdobja prepletajo kognitivni, čustveni, vedenjski in biološki procesi ter kako jih je mogoče podpreti z znanstveno utemeljenimi intervencijami za krepitev blagostanja, kvalitete življenja in duševnega zdravja? Program sistematično povezuje temeljno raziskovanje z aplikativnim in translacijskim, pri čemer sledi načelom odprte znanosti in odgovornega vrednotenja (CoARA). S prenosom spoznanj v izobraževalno, zdravstveno, organizacijsko in širše družbeno okolje program naslavlja aktualne družbene potrebe (skladno z usmeritvami WHO in nacionalnega programa duševnega zdravja) ter uresničuje strateške cilje UP na področjih raziskovalne odličnosti, internacionalizacije in družbenega vpliva. Program vzpostavlja programsko skupino s področja psihologije na UP FAMNIT, z jasno prepoznavnim intervencijskim jedrom na področjih coaching psihologije in intervencij s pomočjo živali, ter ustvarja pogoje za njeno preoblikovanje v matični raziskovalni program.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/psihologija-blagostanja-in-dusevnega-zdravja-skozi-zivljenjska-obdobja-2/">Psihologija blagostanja in duševnega zdravja skozi življenjska obdobja</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Biotska globalizacija in okoljske spremembe: odzivi biodiverzitete ter posledice za ekosisteme in družbo</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/biotska-globalizacija-in-okoljske-spremembe-odzivi-biodiverzitete-ter-posledice-za-ekosisteme-in-druzbo-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 11 Sep 2026 12:00:11 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www.famnit.upr.si/projects/biotska-globalizacija-in-okoljske-spremembe-odzivi-biodiverzitete-ter-posledice-za-ekosisteme-in-druzbo-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>Biotska globalizacija in okoljske spremembe vse hitreje preoblikujejo biotsko raznovrstnost. Globalni pretok organizmov, podnebne spremembe, spremembe rabe prostora, degradacija in fragmentacija habitatov ter drugi antropogeni pritiski hkrati spodbujajo širjenje tujerodnih in invazivnih vrst, spreminjajo območja razširjenosti domorodnih organizmov ter prispevajo k upadanju občutljivih, ogroženih in funkcionalno pomembnih skupin. Posledice se kažejo v spremenjenih biotskih interakcijah, delovanju ekosistemov in ekosistemskih storitvah ter zdravju populacij, vplivajo pa lahko tudi na zdravje ljudi in gospodarstvo. Program BiGOS bo povezal obstoječe raziskovalne kompetence raziskovalcev v skupen interdisciplinarni okvir. Kopenski, podzemni, sladkovodni in morski sistemi bodo uporabljeni kot komplementarni modeli za raziskovanje skupnih vprašanj: kako se biodiverziteta odziva na okoljske spremembe, kateri dejavniki določajo ranljivost ali odpornost populacij in združb ter kako se te spremembe prenašajo na ekosistemske funkcije in družbo, ter kako lahko spoznanja iz enih od teh sistemov informirajo znanstveno raziskovanje in varstvo drugih. Posebna pozornost bo namenjena biološkim invazijam, spremembam razširjenosti vrst, upadu opraševalcev, spremembam v številčnosti, razširjenosti in rabi habitata ogroženih skupin ter porajajočim se vektorjem in patogenom. Program bo predvsem povezovalna in razvojna platforma. Z uporabo obstoječih podatkov, vzorcev, infrastrukture in tekočih raziskav bo spodbujal skupne analize, tvorbo novih idej, manjše interdisciplinarne pilotne raziskave, metodološke delavnice, skupne objave ter vključevanje mlajših raziskovalcev in študentov v integriran znanstveni proces. Dolgoročni cilj je oblikovati prepoznavno raziskovalno jedro UP, okrepiti pripravo skupnih prijav na razpise ARIS in mednarodne razpise ter vzpostaviti znanstveno, metodološko in organizacijsko osnovo za prihodnjo večjo in kompleksnejšo matično raziskovalno programsko skupino.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/biotska-globalizacija-in-okoljske-spremembe-odzivi-biodiverzitete-ter-posledice-za-ekosisteme-in-druzbo-2/">Biotska globalizacija in okoljske spremembe: odzivi biodiverzitete ter posledice za ekosisteme in družbo</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>From WIdening to urban Sustainability innovation and Excellence</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/from-widening-to-urban-sustainability-innovation-and-excellence-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 24 Aug 2026 12:00:04 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www.famnit.upr.si/projects/from-widening-to-urban-sustainability-innovation-and-excellence-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>&#160;WISE temelji na strateškem okviru univerzitetne zveze Transform4Europe (T4EU) za pospešitev integracije raziskav in inovacij med širšimi in naprednimi partnerji v okviru štiriletnega projekta v vrednosti 4,98 milijona evrov. WISE se osredotoča na trajnostno urbano razvoj kot združevalno področje z velikim vplivom za EU in partnerje konzorcija ter kot testno okolje za pilotno izvajanje okvirov odličnosti EU, ki se lahko razširijo na druga področja in univerze. WISE združuje 16 organizacij, vključno z 11 visokošolskimi institucijami (7 širjenja, 4 naprednih) in 5 neakademskimi partnerji, strukturiranimi v štirivrstni heliks. WISE si je zastavil naslednje cilje: i) Povečati znanstveno odličnost in valorizacijo znanja. WISE izvaja institucionalne reforme, usmerjene v izvajanje CoARA in profesionalizacijo RMA v 6–7 visokošolskih institucijah do leta 2030, hkrati pa uvaja vnaprejšnje upravljanje za uskladitev načrtov, ki predvidevajo nastajajoče trende na področju raziskav in inovacij. ii) Izboljšati globalno konkurenčnost in prepoznavnost visokošolskih institucij z ustvarjanjem kritične mase na področju trajnosti mest. WISE izvaja 3 čezmejne/medsektorske semenske projekte, v katere je vključenih 12 partnerjev in ki prinašajo ≥6 OA publikacij, ≥9 KER in močno pipelino predlogov EU. Spodbuja tudi trajno sodelovanje med akademsko sfero, industrijo, javnimi organi in civilno družbo s formalizacijo skupnosti prakse, ki povezuje visokošolske ustanove z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi ekosistemi R&#38;I. iii) Izboljšanje poklicne poti raziskovalcev. WISE spodbuja prenosljive veščine in uravnoteženo kroženje talentov prek Akademije veščin s 39 moduli usposabljanja in 16 programi mobilnosti za ≥900 zaposlenih. Vključuje tudi pošteno ocenjevanje raziskav, raznolikost, enakost spolov, vključnost in odprto znanost, upravljanje podatkov FAIR, odprto dostopno založništvo in sodelovanje državljanov v znanosti. WISE je prilagodljiv model za preoblikovanje visokošolskih institucij v odličnostno usmerjene, globalno povezane institucije, ki omogočajo pravično sodelovanje in razvoj uravnoteženih, odpornih ekosistemov znanja, ki spodbujajo cilje WIDERA.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/from-widening-to-urban-sustainability-innovation-and-excellence-2/">From WIdening to urban Sustainability innovation and Excellence</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ali so Ekstremalni Grafi res redki? / Are Extremal Graphs really rare?</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/ali-so-ekstremalni-grafi-res-redki-are-extremal-graphs-really-rare-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Tue, 18 Aug 2026 11:59:58 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www.famnit.upr.si/projects/ali-so-ekstremalni-grafi-res-redki-are-extremal-graphs-really-rare-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>SLO Topologija omrežja , ne glede na to, ali gre za telekomunikacijsko omrežje, multiprocesorsko omrežje ali lokalno omrežje, je pogosto modelirana zgrafom, kjer vozlišča predstavljajo naprave (kot so procesorji), robovi, bodisi neusmerjeni bodisi usmerjeni. V tem modelu je treba upoštevati več ključnih lastnosti, med katerimi so najpogostejše omejitve stopnje vozlišč, premera in ožino. V omrežnih izrazihstopnja vozlišča predstavlja število povezav, ki jih ima vozlišče, medtem ko premer označuje največje število povezav, ki jih je treba prehoditi, da sepošlje sporočilo med katerima koli dvema vozliščema. To vodi do dveh temeljnih vprašanj: Kakšno je največje (najmanjše) število vozlišč, ki lahkoobstajajo v omrežju z omejenimi stopnjami in premerom (ožino)? Rešitev teh znanih problemov, znanih kot problem stopnje/premera in problemstopnje/ožine, temelji na tehnikah iz ekstremalne teorije grafov. V okviru tega projekta bomo preučevali pet odprtih vprašanj v ekstremni teorijigrafov, pri čemer bomo uporabili različne tehnike, vključno s spektralno analizo, kombinatoričnimi metodami in preučevanjem asimptotskih gostotmnožic. Zelo smo optimistični glede našega potencialnega prispevka k reševanju manjkajočega (57, 2)-Moorejevega grafa. Poleg tega siprizadevamo zagotoviti dokaz za dolgoletno domnevo, ki sta jo predlagala Bermond in Bollobás, ki nakazuje, da je vrzel med ekstremnimi grafi inteoretičnimi največjimi grafi pomembna. Poleg tega bomo pokazali, da ne obstajajo novi grafi brez trikotnikov, ki so močno povezani. V nasprotnem,pokazali bomo, da so najmanjši grafi, znani kot kletke, učinkoviti razširjevalci &#8211; grafi, ki jih odlikuje močna&#160;povezanost. Rezultati, dobljeni v okvirutega projekta, bi lahko pomembno vplivali na računalniške znanosti, zlasti pri gradnji optimalnih omrežij. EN &#160;The topology of a network-whether it be a telecommunication, multiprocessor, or local area network-is often modeled by a graph,where vertices represent nodes (such as stations or processors), and edges, either undirected or directed, stand for links orconnections. Several key features must be considered in this model, with the most common being limitations on vertex degrees,diameter and girth. In network terms, the degree of a vertex represents the number of connections a node has, while the diameterrefers to the maximum number of links that must be traversed to transmit a message between any two nodes.This leads to two fundamental questions:What is the largest (smallest) number of nodes that can exist in a network with constrained degree and diameter (girth)?The resolution of these famous problems, known as the Degree/Diameter Problem and Degree/Girth Problem, relies on techniquesfrom Extremal Graph Theory..Within the scope of this project, we will explore five open questions in Extremal Graph Theory, utilizing various techniques,including spectral analysis, combinatorial methods, and the study of asymptotic densities of sets. We are highly optimistic about ourpotential contribution to resolving the missing (57, 2)-Moore graph. Additionally, we aim to provide a proof for the long-standingconjecture proposed by Bermond and Bollobás, which suggests that the gap between extremal graphs and the theoretical largestgraphs is significant. Additionally, we will show that there are no new triangle-free strongly regular graphs. Conversely, we willdemonstrate that the smallest graphs, known as cages, serve as effective expanders-graphs characterized by strong connectivity.The results developed through this project could significantly impact in computer science, particularly in the construction of optimalnetworks.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/ali-so-ekstremalni-grafi-res-redki-are-extremal-graphs-really-rare-2/">Ali so Ekstremalni Grafi res redki? / Are Extremal Graphs really rare?</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Vznik in narava kompozicionalne misli skozi prediktivno procesiranje / The emergence and nature of compositional thought through predictive processing</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/vznik-in-narava-kompozicionalne-misli-skozi-prediktivno-procesiranje-the-emergence-and-nature-of-compositional-thought-through-predictive-processing-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Mon, 17 Aug 2026 11:59:56 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www.famnit.upr.si/projects/vznik-in-narava-kompozicionalne-misli-skozi-prediktivno-procesiranje-the-emergence-and-nature-of-compositional-thought-through-predictive-processing-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>Normal 0 21 false false false SL X-NONE AR-SA /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:&#8221;Table Normal&#8221;; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-parent:&#8221;&#8221;; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin-top:0cm; mso-para-margin-right:0cm; mso-para-margin-bottom:8.0pt; mso-para-margin-left:0cm; line-height:107%; mso-pagination:widow-orphan; font-size:11.0pt; font-family:&#8221;Aptos&#8221;,sans-serif; mso-ascii-font-family:Aptos; mso-ascii-theme-font:minor-latin; mso-hansi-font-family:Aptos; mso-hansi-theme-font:minor-latin; mso-font-kerning:1.0pt; mso-ligatures:standardcontextual; mso-fareast-language:EN-US;} Ljudje imajo edinstveno sposobnost, da lahko mislijo neskončno veliko misli na podlagi re-kombiniranja konceptov – to zmožnost omogočajo kompozicionalne reprezentacije. Kompozicionalnost pomeni, da je mogoče omejeno število primitivnih funkcij (ključne operacije oziroma funkcije, ki podpirajo učenje konceptov) kombinirati in znova združevati v bolj kompleksne misli v skladu s pravili za njihovo kombiniranje. Čeprav ključna značilnost človeške višje kognicije, je zanimivo, da mladi otroci kompozicionalnih reprezentacij nimajo. Naš projekt si prizadeva postaviti teoretične in empirične temelje za razumevanje vznika in strukture logičnih kompozicionalnih reprezentacij v okviru napovednega procesiranja (NP). Da bi dosegli ta namen, smo projekt zasnovali okoli dveh razvojno-psiholoških in enega NP cilja. Prvi cilj je preučiti kakšna je struktura pred-kompozicionalnih reprezentacij in kako se le-te razvijejo v kompozicionalne reprezentacije. Medtem ko so nekateri ključni filozofi na tem področju (Fodor, 1975) trdili, da je kompozicionalna zmožnost prirojena, empirični razvojno-psihološki dokazi kažejo v drugo smer. Namreč, dokaze o obstoju logičnih primitivih funkcij najdemo šele po prvem letu starosti (Cesana-Arlotti idr., 2018), in šele otroci stari 3,5-4,5 leta izkazujejo sposobnost za kombiniranje dveh primitivnih funkcij (Piantadosi &#38; Aslin, 2016). Zato je možno, da najzgodnejše reprezentacije nimajo kompozicionalne strukture in jo šele razvijejo. Drugi cilj je motiviran na podlagi naslednjega. Predhodno raziskovanje o kompozicionalnosti se je osredotočalo predvsem na individualne primitivne funkcije. Ampak to pušča odprto vprašanje, kakšen set primitivnih funckij in pravil najboljše opisuje učenje konceptov pri otrocih in posledično tvori kompozicionalne reprezentacije. Različne kombinacije primitivnih funkcij in pravil oblikujejo različne sete, pri čemer vsak set predstavlja znanstveno hipotezo o tem, kakšne primitivne funckije in pravila so potrebna za usvajanje novih konceptov. Torej, drugi cilj je nasloviti vprašanje kateri set primitivnih funkcij in kombinatoričnih pravil tvori kompozicionalne reprezentacije in ali je ta set učinkovit pri minimizaciji napovedne napake. Tretji cilj je izraziti izsledke prvih dveh ciljev skozi mehanizme NP. NP je poenotena teorija kognicije, percepcije in delovanja, ki temelji na enem setu glavnih mehanizmov, zaradi česar ima ta teorija močno razlagalno vrednost (Clark, 2013). V našem projektu predlagamo dva mehanizma, ki bi lahko bila ključna za grajenje NP teorije o vzniku in strukturi misli pri otrocih: 1) minimizacija napovedne napake in 2) mentalna dejanja.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/vznik-in-narava-kompozicionalne-misli-skozi-prediktivno-procesiranje-the-emergence-and-nature-of-compositional-thought-through-predictive-processing-2/">Vznik in narava kompozicionalne misli skozi prediktivno procesiranje / The emergence and nature of compositional thought through predictive processing</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Občanska znanost kot gonilo razvoja statistične pismenosti</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/obcanska-znanost-kot-gonilo-razvoja-statisticne-pismenosti-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Fri, 14 Aug 2026 11:59:57 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www.famnit.upr.si/projects/obcanska-znanost-kot-gonilo-razvoja-statisticne-pismenosti-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>(SI)&#160;Povzetek predloga Občanska znanost (citizen science) je postala osrednji način sodobnega raziskovanja, v katerem po vsem svetu sodelujejo milijoni prostovoljcev pri zbiranju in interpretaciji podatkov iz resničnega sveta. Kljub obsegu takšnega sodelovanjaje še vedno malo znanega o tem, kako tovrstno udejstvovanje oblikuje razumevanje temeljnih statističnih pojmov pri udeležencih, vključno z negotovostjo, variabilnostjo, vzorčenjem in interpretacijo podatkov. Vzporedno se je raziskovanje statističnepismenosti razvijalo večinoma neodvisno, s poudarkom predvsem na formalnih izobraževalnih okoljih in le redko upoštevalo učenje, ki poteka skozi avtentične, participativne prakse dela s podatki (Gal, 2002; Ridgway, 2016). Projekt raziskuje, kakosodelovanje v državljanski znanosti prispeva k razvoju statistične pismenosti in kako je mogoče digitalna okolja državljanske znanosti namensko oblikovati tako, da spodbujajo statistično sklepanje ter kritično delo s podatki.&#160; Cilji projekta so:&#160; (i) razviti novteoretski okvir, ki pojasnjuje, kako statistična pismenost nastaja skozi participativne prakse dela s podatki;&#160; (ii) identificirati kognitivne, socialne in motivacijske mehanizme, ki podpirajo to učenje;&#160; (iii) zasnovati in empirično ovrednotiti funkcionalnosti platform,ki podpirajo statistično sklepanje;&#160;&#160; (iv) razviti ocenjevalna orodja, primerna za kontekste dela s podatki iz resničnega sveta.&#160; Z integracijo raziskav državljanske znanosti in teorij statistične pismenosti in sklepanja – dveh raziskovalnih tradicij, ki sta se dosedaj razvijali večinoma ločeno – projekt odpira novo raziskovalno področje, participativno statistično pismenost, ter umešča državljansko znanost kot pomembno družbeno infrastrukturo za krepitev zmožnosti podatkovno utemeljenega mišljenja.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/obcanska-znanost-kot-gonilo-razvoja-statisticne-pismenosti-2/">Občanska znanost kot gonilo razvoja statistične pismenosti</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/ohranjanje-stare-sorte-strunjanska-articoka-in-njeno-vkljucevanje-v-kmetijsko-pridelavo-slovenske-istre-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 05 Aug 2026 11:59:58 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www.famnit.upr.si/projects/ohranjanje-stare-sorte-strunjanska-articoka-in-njeno-vkljucevanje-v-kmetijsko-pridelavo-slovenske-istre-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>Dolgoročni namen projekta je spodbujati tradicionalno in trajnostno kmetijstvo z ohranjanjem starih sort in genskih rastlinskih virov, varovanjem značilne mozaične krajine ter prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravne identitete Istre. Ključni cilj projekta in nadaljnjega razvoja območja je trajnostno upravljanje z naravnimi viri in ekosistemi, trajnostne okoljske prakse z razvojem zelenega kmetijstva ter sonaravnega gospodarstva, razvoj zelenih delovnih mest ter podpora ekološki pridelavi in okoljski ozaveščenosti prebivalcev. S projektom želimo pridelovalce spodbuditi k pridelovanju avtohtonih sort, ki so dobro prilagojene na razmere na območju Strunjana ter so posledično bolj odporne na podnebne spremembe. To bo doseženo z neposrednim vključevanjem kmetov kot projektnih partnerjev. Z različnimi aktivnostmi želimo doseči čim širšo publiko, posebna pozornost pa bo namenjena vključevanju ranljivih skupin, predvsem mladih, ki jim želimo predstaviti pomen ohranjanja avtohtonih sort in trajnostnega kmetijstva. Za dosego mladih se bodo projektni partnerji povezali z različnimi šolami in Centrom za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. S promocijskimi aktivnostmi bomo prebivalcem iz drugih območji približali »strunjansko« artičoko, pa tudi druge pridelke s tega območja ter pomagali graditi most med pridelovalci in potrošniki. S tem želimo pomagati kmetom pri promociji svojih pridelkov in izdelkov ter tako izboljšati njihov ekonomski položaj, saj z ustrezno promocijo in znamčenjem lahko dvignemo dodano vrednost pridelkov ter posledično izboljšamo dohodkovni položaj kmetovalcev ter spodbudimo razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Projekt temelji na vzpostavitvi partnerstva med upravljavci&#160;naravovarstvenih zemljišč, nosilci znanj, kmeti, prebivalci in obiskovalci, s ciljem oblikovanja modela trajnostnega skrbništva. Projekt bo prispeval k nadgradnji turistične in izobraževalne ponudbe V Krajinskem parku Strunjan in okolišu, z vključevanjem partnerjev iz drugih občin pa se bodo predvsem izobraževalne prenesle na druga območja. Projekt bo utrdil zavest o pomenu trajnostnega upravljanja prostora, podnebne odpornosti in skupnostnega sodelovanja.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/ohranjanje-stare-sorte-strunjanska-articoka-in-njeno-vkljucevanje-v-kmetijsko-pridelavo-slovenske-istre-2/">Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>(C)ombinatorial (O)ptimisation for (V)ersatile Applications to (E)merging u(R)ban problems</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/combinatorial-optimisation-for-versatile-applications-to-emerging-urban-problems-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 06 Jun 2026 00:00:31 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www3.famnit.upr.si/projects/combinatorial-optimisation-for-versatile-applications-to-emerging-urban-problems-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>In addressing urbanization and sustainable development challenges, this project proposes a collaborative effort to harness the power of combinatorial optimization methods and operations research. Focusing on graph theory applications such as graph coloring and domination, as well as broader optimization techniques like integer programming, our interdisciplinary team seeks to address urban problems across European and Third-Country partners. By integrating expertise from academia, local communities, and industry, we aim to develop tailored solutions that enhance quality of life while promoting sustainable development principles. The project&#8217;s objectives include identifying local urban challenges, creating theoretical models for optimization, and implementing innovative solutions. Through workshops, trainings, and collaborative research, we will engage stakeholders to define and prioritize urban problems, laying the groundwork for practical applications of combinatorial optimization techniques. Key initiatives include exploring the “15-minute city” concept to improve accessibility and mobility, proposing optimization models for post-disaster management, optimizing the placement of semi-mobile clinics for healthcare accessibility, and developing solutions for public transport networks. The project&#8217;s innovative program encompasses various activities, including problem definition, theoretical modeling, empirical research, and knowledge exchange. Through a structured work plan, we aim to foster collaboration, knowledge sharing, and capacity building among project partners. By leveraging the expertise and diversity of our international consortium, we seek to create sustainable solutions with lasting impacts on urban communities beyond the project duration. Overall, this project puts forward a concerted effort to bridge the gap between academic research and practical urban challenges, demonstrating the transformative potential of combinatorial optimization in urbanization.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/combinatorial-optimisation-for-versatile-applications-to-emerging-urban-problems-2/">(C)ombinatorial (O)ptimisation for (V)ersatile Applications to (E)merging u(R)ban problems</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Biodiversity Genomics Europe Plus</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/biodiversity-genomics-europe-plus-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Sat, 06 Jun 2026 00:00:29 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www3.famnit.upr.si/projects/biodiversity-genomics-europe-plus-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>Biodiversity Genomics Europe Plus (BGE+) nadgrajuje evropsko sodelovanje za povečanje uporabe genomskih podatkov v taksonomiji, monitoringu in oblikovanju politik ter vzpostavlja povezavo med molekularnimi podatki in ekosistemi. Projekt ima štiri cilje: širjenje sodelovanja in zmogljivosti, zagotavljanje interoperabilnih in FAIR genomskih podatkov, prenos znanstvenih dokazov v prakso ter opredelitev temeljev prihodnje evropske raziskovalne infrastrukture na področju biodiverzitetne genomike. Konzorcij, ki združuje iBOL Europe, ERGA in CETAF, s podporo kaskadnih razpisov in usposabljanj poenotuje metode ter gradi usklajen, razširljiv sistem za zanesljive genomske dokaze v podporo znanosti in politikam.</p>
<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/biodiversity-genomics-europe-plus-2/">Biodiversity Genomics Europe Plus</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
		<item>
		<title>Večtarčne spojine z neraziskano kombinacijo delovanja za zdravje Alzheimerjeve bolezni (MuTaCAD)</title>
		<link>https://www.famnit.upr.si/en/projects/vectarcne-spojine-z-neraziskano-kombinacijo-delovanja-za-zdravje-alzheimerjeve-bolezni-mutacad-2/</link>
		
		<dc:creator><![CDATA[]]></dc:creator>
		<pubDate>Wed, 03 Jun 2026 12:00:24 +0000</pubDate>
				<guid isPermaLink="false">https://www3.famnit.upr.si/projects/vectarcne-spojine-z-neraziskano-kombinacijo-delovanja-za-zdravje-alzheimerjeve-bolezni-mutacad-2/</guid>

					<description><![CDATA[<p>The post <a href="https://www.famnit.upr.si/en/projects/vectarcne-spojine-z-neraziskano-kombinacijo-delovanja-za-zdravje-alzheimerjeve-bolezni-mutacad-2/">Večtarčne spojine z neraziskano kombinacijo delovanja za zdravje Alzheimerjeve bolezni (MuTaCAD)</a> appeared first on <a href="https://www.famnit.upr.si/en">UP Famnit</a>.</p>
]]></description>
		
		
		
			</item>
	</channel>
</rss>
