Na mednarodni konvenciji SWST 2026, ki je potekala med 7. in 12. junijem 2026 v Seulu v Republiki Koreji, je dr. Schwarzkopf skupaj s kolegi iz društva Korean Society of Wood Science and Technology prispeval k uspešni izvedbi dogodka. Dogodek z naslovom Innovating with Wood: Science and Materials for a Sustainable Future, je združil raziskovalce in strokovnjake iz vsega sveta, ki so razpravljali o najnovejših dosežkih na področju lesarstva ter trajnostne rabe gozdnih virov.

SWST je mednarodno priznano strokovno združenje znanstvenikov, inženirjev, strokovnjakov za trženje in drugih strokovnjakov, ki delujejo na področju lignoceluloznih materialov. Člani si prizadevajo za trajnostno in učinkovito uporabo lesa, enega okolju najbolj prijaznih naravnih virov, ter spodbujajo razvoj novih idej, postopkov, politik in izdelkov, ki prispevajo k napredku  družbe in industrije.

Dr. Schwarzkopf je v nagovoru na konferenci SWST-KSWST poudaril pomen izobraževanja in znanstvenih združenj: »Če ste kdaj izdelovali pohištvo, umetniško delo ali celo stavbo iz lesa, veste, da nas les uči potrpežljivosti,« je dejal in dodal: »Morda ta lekcija ne pomeni, da moramo upočasniti, temveč da rastemo modro, tako kot drevesa: močna, prilagodljiva in globoko zakoreninjena v naši skupnosti. Večja uporaba lesa kot obnovljivega materiala je ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja, krepitve regionalne gospodarske dejavnosti in omogočanje prehoda v nizkoogljično družbo.«

Izvolitev dr. Matthewa Schwarzkopfa za predsednika SWST dodatno krepi mednarodno prepoznavnost Univerze na Primorskem in oddelka InnoRenew CoE v svetovni skupnosti lesarstva.

Poletno šolo so organizirali na UP FAMNIT, UP IAM in NEBAP Hub, v sodelovanju z univerzo Oregon State University, globalnim partnerjem T4EU evropske univerze. S tem so naredili korak naprej pri krepitvi mednarodne prepoznavnosti T4EU in njenih partnerjev.

Program se je začel z ogledom Ljubljane, nato pa so udeleženci skozi številne obiske spoznavali različne vidike trajnostnega razvoja, od naravne dediščine in naprednih tehnologij do lesnopredelovalne industrije in lesene gradnje. Obiskali so gozdove Kočevja, podjetje Yaskawa, Arboretum Volčji Potok ter številna podjetja iz lesnopredelovalne industrije, med njimi Menina, iQwood, M Sora, Jelovica hiše, LIP Bohinj, Profiles, Solis Timber, Stilles in Ledinek. Med obiskanimi lokacijami je bil tudi Center Rog v Ljubljani, kjer so udeleženci spoznali preobrazbo nekdanje industrijske stavbe v kreativno središče ter se seznanili z njegovimi proizvodnimi laboratoriji.

Obiskali so tudi petnadstropno leseno stavbo v gradnji v Umagu, Krajinski park Sečoveljske soline, Muzej prve svetovne vojne v Kobaridu, lesen vrtec v Selnici ob Dravi ter hišo Antikvitete Trop v Veliki Nedelji. Ti ogledi so udeležencem ponudili dodatne vpoglede v trajnostno gradnjo, kulturno dediščino ter tradicionalno in sodobno uporabo lesa.

Udeleženci so spoznali celotno vrednostno verigo lesa, od predelave hlodovine do končnih izdelkov, kot so lesni mozniki, vezne lamele, leseni gradbeni elementi, leseno-aluminijasta okna, montažne lesene hiše in križno lepljene plošče (CLT). Poseben poudarek programa je bil namenjen inovativnim rešitvam na področju trajnostne lesene gradnje.

Del programa je vključeval tudi obisk InnoRenew CoE, UP IAM v Izoli, največje lesene stavbe v Sloveniji, kjer so si udeleženci ogledali raziskovalne laboratorije in sodelovali na delavnici v okviru projekta SediMateria, posvečeni razvoju trajnostnih gradbenih materialov iz morskih sedimentov in lesenih ostankov.

Poletna šola je udeležencem ponudila tudi spoznavanje slovenske kulturne in naravne dediščine. Obiskali so Bohinj, Bled, Bovec, Kobarid, Sečoveljske soline, Piran, Maribor, Ljubljano in druge kraje ter spoznali zgodovinske, kulturne in sodobne vidike uporabe lesa.

Program je tako povezal znanje, raziskave, industrijo in kulturo ter okrepil mednarodno sodelovanje med sodelujočimi univerzami.

Vtisi udeležencev o poletni šoli

“Med našim bivanjem v Sloveniji sem imela priložnost bolje razumeti povezavo med trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi in procesi predelave lesa. To znanje bom z veseljem vključila v svoje prihodnje raziskovalno delo ter akademsko in poklicno pot. Iskreno sem hvaležna vsem podjetjem, ki so si vzela čas, da so nam predstavila svoje izdelke in proizvodne procese, pa tudi odlični skupini ljudi, s katerimi sem lahko delila to izkušnjo.”

– Emersen, doktorska študentka študijskega programa Structural engineering and wood science, univerze Oregon State University

“Ta izkušnja mi je ponudila dragocen vpogled v slovenski lesni sektor, saj sem lahko spoznala, kako so gozdovi, primarna in sekundarna lesna industrija ter podporni sektorji med seboj povezani znotraj regionalnih in svetovnih trgov. Obiski različnih podjetij so pokazali, da različni izdelki in storitve dajejo poudarek različnim vrednotam – natančnosti, učinkovitosti, prilagodljivosti, obrtniškemu znanju ali kulturni dediščini. Te usmeritve se odražajo ne le v končnih izdelkih, temveč tudi v samih procesih. To je bilo še posebej očitno pri restavriranju pohištva, kjer pomemben del vrednosti predstavlja zgodba predmeta, ter v proizvodnji lesenih moznikov, kjer sta ključni izjemna natančnost in kakovost izdelave.”

– Nicole Sarmiento, arhitektka in doktorska študentka študijskega programa Wood Science and Engineering, univerze Oregon State University

“Čas, ki sem ga preživela v Sloveniji, mi je razširil pogled na proizvodnjo lesenih izdelkov po svetu ter mi omogočil primerjavo z ZDA iz vidika učinkovitosti, trajnosti in kakovosti. Zelo sem uživala tudi v spoznavanju slovenske kulture in preživljanju časa v čudoviti slovenski naravi.”

– Savannah, študentka študijskega programa Wood Science and Engineering, univerze Oregon State University

“Med obiskom podjetja Ledinek Engineering smo se pogovarjali z njihovim predstavnikom, ki pogosto sodeluje s Severno Ameriko. Zelo dragoceno je bilo slišati pogled nekoga zunanjega na našo lokalno industrijo, predvsem glede investicijskih odločitev.”

– Connor Dederich, študent študijskega programa Wood Innovation for Sustainability, smeri Marketing and Management, univerze Oregon State University

“Slovenija me je presenetila. Na program in obiske podjetij sem se vrnil z velikim veseljem. Celoten sistem upravljanja lesne verige me je res navdušil in hvaležen sem, da sem lahko bil del tega. Najbolj me ni navdušila tehnološka učinkovitost, temveč širši pogled na celoten sistem – perspektiva, s katero se prej še nisem zares srečal in jo bom zagotovo odnesel s seboj.”

– Finn Monz, magistrski študent programa Advanced Materials Science and Engineering, univerz Saarland University in Luleå University of Technology

“V zadnjih dveh tednih sem imela priložnost spoznati izjemno raznolik nabor podjetij v lesni industriji, kar me je navdihnilo in odprlo številna nova raziskovalna vprašanja. Izkušnjo so še dodatno obogatili odlični sošolci, predani predavatelji in gostoljubni gostitelji. Hvala vsem, ki ste omogočili ta program.”

– Abigail Robled, študentka študijskega programa Wood Innovation for Sustainability (Science & Engineering), univerze Oregon State University

“Iskrena hvala Andreji in Ericu za organizacijo tako nepozabne izkušnje ter vsem, ki ste pripomogli k njeni izvedbi. Veliko sem se naučil, tako med navdihujočimi obiski podjetij kot tudi skozi številne zanimive pogovore s sošolci. Posebna pohvala Sloveniji za toplo gostoljubje – to je bil moj drugi obisk in že zdaj se veselim ponovnega obiska. Upam, da bomo imeli priložnost tudi za ponovnega sodelovanja.”

– Nicolas Ruby, magistrski študent programa Material Science and Engineering, smer Material Science, univerze Universität des Saarlandes

“Čeprav prihajam iz Slovenije, sem imel v tem odlično organiziranem programu za videti veliko novega, saj se trg in industrija hitro spreminjata. Pridobil sem veliko novih izkušenj in interesov, še posebej v odlični družbi študentov različnih strok. Najbolj me je pritegnil prenos znanja v prakso – predstavniki podjetij so nam pripravili kakovostne predstavitve, na katerih smo lahko videli uspešne rezultate projektov, pa tudi izzive, s katerimi so se srečevali. Vesel sem, da sem bil del tega programa in iskrena hvala vsem.”

– Miladin Jokić, študent programa Trajnostno grajeno okolje, Univerza na Primorskem

“Ta izkušnja je pokazala prednosti vertikalne integracije in avtomatizacije v lesni proizvodnji. Posebej so me navdušili manjši proizvodni obrati, kjer preizkušajo nove tehnologije, kot so križno lepljene plošče (dowel laminated timber). Presenetilo me je tudi, kako drugačno je grajeno okolje v primerjavi z ZDA in vesel sem, da sem dobil nov pogled na trajnostni razvoj in inovacije.”

– Quentin Beers, magistrski študent programa Civil Engineering Student, univerze Oregon State University

“V tako kratkem času smo spoznali celoten krog proizvodnje lesa in videli številna sodelovanja med podjetji, ki smo jih obiskali. Dobili smo celovit vpogled v proizvodnjo in uporabo inženirskih lesenih izdelkov. Takšna izkušnja resnično razširi obzorja in omogoči pogled na stvari z druge perspektive, ki bi jo sicer zlahka spregledali. To je pomemben korak k bolj celostnemu razumevanju trajnosti in večji okoljski odgovornosti. Poleg strokovnega vidika pa je bila ena največjih vrednosti tudi spoznavanje številnih prijaznih, odprtih in srčnih ljudi. Deliti znanje, izkušnje in zgodbe s tako raznoliko skupino je bilo resnično v čast. Hvala vsem!”

– Katarina Legat, magistrica programa Trajnostno grajeno okolje, Univerza na Primorskem

“Zelo dragoceno se mi je zdelo, da sem dobila vpogled v delovanje številnih podjetij po Sloveniji in spoznala ne le njihove proizvodne procese, temveč tudi njihove vrednote, razvojne usmeritve in način razmišljanja. Izkušnja je bila še bogatejša zaradi družbe drugih študentov, saj sem se veliko naučila tudi iz njihovih pogledov, obenem pa stkala nova prijateljstva in spoznala razlike med našimi državami.”

– Zoja Mohorčič, magistrica programa Trajnostno grajeno okolje, Univerza na Primorskem

“Iz te izkušnje sem se ogromno naučila, še posebej zato, ker na področju znanosti o lesu še nimam veliko predznanja. Obiski različnih podjetij in organizacij, povezanih z lesarstvom v Sloveniji, so mi pomagali razumeti, kako raznoliko je to področje. Spoznala sem, kako so gospodarjenje z gozdovi, predelava lesa, končni izdelki in tehnologije med seboj povezani ter kako prepletena je celotna panoga. Neverjetno je bilo spoznati tudi ljudi z različnimi ozadji in videti, kako različno razmišljamo. Za to priložnost in vse ljudi, ki so to omogočili, sem izjemno hvaležna.”

– Eloise Fleschner, dodiplomska študentka programa Civil Engineering and Wood Science, univerze Oregon State University

“Študijski obisk v Sloveniji je bil zame resnično čudovita izkušnja. Kulturno bogata, akademsko izjemno koristna, navdihujoča in obdana z osupljivo naravo. Pridobila sem prijatelje ter ustvarila spomine, ki bodo z menoj ostali vse življenje.”

– Elizabeth Tucker, študentka programa Architectural Engineering and Wood Innovation for Sustainability (Science and Engineering), univerze Oregon State University

Doc. dr. Ana Slavec je predstavila poster z naslovom How citizen science supports statistical reasoning ter vodila del dogodka o statistični pismenosti. K programu je prispevala tudi asist. dr. Ana Zalokar z Oddelka za matematiko UP FAMNIT, s predstavitvijo z naslovom Statistical games: activities to promote statistical literacy in early childhood, pripravljen v soavtorstvu z dr. Laro Lusa z Univerze na Primorskem.

Skupno srečanje je združilo raziskovalce, strokovnjake in predstavnike nacionalnih ter mednarodnih institucij z namenom izmenjave znanja o razvoju, uporabi in aktualnih izzivih na področju statistične znanosti.

Gijs Bruggink deluje pri podjetju ORGA architect, hkrati pa je svetovalec in raziskovalec na področju regenerativnega grajenega okolja. Je certificirani strokovnjak Living Future Accredited Professional, sodeloval je pri nagrajenih gradbenih projektih, vodil arhitekturne natečaje in predaval na mednarodnih konferencah. Trenutno vodi raziskovalno ekipo, ki pripravlja poročilo Wood & Wellbeing o vplivih uporabe lesa v gradnji na zdravje in dobro počutje ljudi.

Konferenca IRIC2026 bo potekala 5. in 6. novembra 2026 v Izoli ter bo nudila forum za raziskovanje obnovljivih materialov in njihove uporabe pri ustvarjanju zdravih in trajnostnih stavb v okviru različnih tematskih sklopov:

• Napredne proizvodne tehnologije
• Obdelava informacij
• Kreativnost & družba
• Stavbe
• Zdravje
• Materiali

Dobrodošli so tudi prispevki z drugih področij.

Vljudno vabljeni k oddaji prispevkov, ki je možna vse do 15. avgusta 2026.

Za več informacij obiščite spletno stran IRIC2026.

Predstavitev bo potekala v sredo, 01.07.2026 ob 9.00 preko Zooma na povezavi:

https://teams.microsoft.com/meet/323173083564199?p=vSKYCETTbLdlsfvYhL 

Vljudno vabljeni!

V Livadah (Izola) smo 8. maja 2026 gostili uvodno (kick off) srečanje RESILIO projekta, s katerim smo dodatno zaznamovali začetek čezmejnega sodelovanja med partnerji iz Slovenije in Hrvaške pri naslavljanju skupnih podnebnih izzivov – od suš in ekstremnih vremenskih pojavov do degradacije ekosistemov in onesnaževanja kraških podzemnih voda.

Uvodoma sta nas nagovorila prof. dr. Ademir Hujdurović, dekan UP FAMNIT, in doc. dr. Martina Lužnik, vodja projekta, ki sta poudarila pomen povezovanja različnih institucij in sektorjev pri krepitvi odpornosti naravnih in urbanih območij na podnebne spremembe.

Že prvo srečanje je pokazalo visoko raven motivacije za doseganje skupnih ciljev. Partnerji smo razpravljali o prihajajočih aktivnostih, terenskih intervencijah, metodoloških pristopih ter razvoju orodij za boljše razumevanje vplivov podnebnih sprememb in krepitev zelene ter modre infrastrukture v čezmejnem prostoru.

Med ključnimi rezultati projekta bodo:

• tri pilotne aktivnosti čiščenja ponorov za zmanjšanje poplavne ogroženosti,
• obnova manjših vodnih teles za izboljšano zadrževanje vode in večjo odpornost na sušo,
• razvoj pilotnega sistema upravljanja izbranih invazivnih tujerodnih vrst z vzpostavitvijo odprte podatkovne baze,
• vzpostavitev sistema dolgoročnega spremljanja podnebnih sprememb in odpornosti habitatov,
• razvoj metodološko usklajenih protokolov za spremljanje vodnih ekosistemov,
• oblikovanje skupnih rešitev za prilagajanje in ukrepanje ob podnebnih spremembah,
• organizacija štirih čezmejnih dogodkov (fotografska razstava, REGAlnica, zaključna konferenca).

Bistvene aktivnosti Univerze na Primorskem pri izvedbi projekta:

• Vloga vodilnega partnerja: koordinacija in usmerjanje konzorcija, zagotavljanje pravočasnega izvajanja aktivnosti ter doseganja zastavljenih ciljev projekta.
• Strokovno sodelovanje pri obnovi ekosistemov za krepitev odpornosti na podnebne spremembe, s poudarkom na obnovi malih mokrišč.
• Razvoj in uskladitev skupnih metodoloških pristopov (protokolov) za spremljanje stanja ranljivih ekosistemov in vrst.
• Izvajanje terenskih aktivnosti: spremljanje učinkov ukrepov zelene in modre infrastrukture (vključno z vzpostavitvijo merilnih postaj), monitoring indikatorskih in invazivnih tujerodnih vrst ter razvoj napovednih modelov za izbrane vrste.
• Krepitev strokovne skupnosti na področju prilagajanja na podnebne spremembe ter spodbujanje prenosa znanja med partnerji.

Poleg strokovnega in raziskavalnega dela je projekt RESILIO usmerjen tudi v izmenjavo pridobljenega znanja, spodbujanje vključevanja državljanov v spremljanje stanja okolja in aktivnosti obnove narave ter skupno iskanje trajnostnih rešitev za podnebne izzive, ki vse močneje vplivajo na naša življenja.

Novosti o projektu RESILIO boste lahko spremljali preko uradne projektne spletne strani in komunikacijskih kanalov projektnih partnerjev.

Predstavitev bo potekala v sredo, 08. 07. 2026 ob 13.00 v predavalnici Pseudotsuga (InnoRenew CoE, Livade 6a) in preko Zooma na povezavi: https://teams.microsoft.com/meet/38456709862865?p=UdhhrRJcw6Nhonzi2a

Vljudno vabljeni!

Kiti grbavci Arabskega morja so edinstveni, saj za razliko od drugih populacij kitov grbavcev ne opravljajo dolgih sezonskih selitev med prehranjevalnimi in razmnoževalnimi območji. Vse leto ostajajo v vodah severozahodnega dela Indijskega oceana. “Kiti grbavci Arabskega morja so biološka anomalija” je povedal dr. Andrew Willson iz Future Seas, vodja raziskave. Zaradi majhne številčnosti in dolgotrajne izoliranosti je ta populacija uvrščena med ogrožene na Rdečem seznamu Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN), njena velikost pa je ocenjena na približno 82 osebkov. “Mnoge populacije kitov grbavcev so si po koncu kitolova zelo opomogle, ta populacija pa je na robu izumrtja”, je povedal doc. dr. Tilen Genov z UP FAMNIT, so-avtor raziskave.

Da bi bolje razumeli njihovo gibanje in uporabo življenjskega prostora, so raziskovalci med letoma 2014 in 2017 ob obali Omana s satelitskimi oddajniki spremljali 14 kitov grbavcev. Rezultati so pokazali, da večino časa preživijo nad kontinentalnim pasom, pri čemer se je kot najpomembnejše območje izkazal zaliv Masirah v Omanu. Prav tam so raziskovalci zabeležili največ vedenjskih vzorcev, ki kažejo na intenzivno uporabo tega življenjskega prostora.

Med najbolj zanimivimi ugotovitvami raziskave je bila samica, ki je prečkala Arabsko morje in dosegla vode ob južni Indiji. V 103 dneh je prepotovala najmanj 7.330 kilometrov med zalivom Masirah in zalivom Mannar ter se nato vrnila v Oman. Gre za prvi neposredni dokaz takšnega prečkanja Arabskega morja pri tej populaciji kitov grbavcev.

Raziskava je pokazala tudi, da se pomembna območja za kite grbavce prekrivajo z območji intenzivnega ribolova in ladijskega prometa. To povečuje tveganje za zapletanje v ribolovno opremo, trke z ladjami in druge človekove vplive. Avtorji zato poudarjajo, da bodo nova spoznanja pomembna za načrtovanje učinkovitejših varstvenih ukrepov za zaščito te majhne in ogrožene populacije.

Raziskava predstavlja pomemben prispevek k razumevanju ekologije kitov grbavcev Arabskega morja ter poudarja potrebo po mednarodnem sodelovanju pri njihovem varstvu, saj se njihovo območje razširjenosti razteza prek meja več držav. 

Prvi dan je vključeval voden ogled Ljubljane, kjer so udeleženci spoznavali bogato zgodovino, kulturo in arhitekturo mesta. Ogled je vodil dr. Črtomir Tavzes, raziskovalec na InnoRenew CoE, UP IAM, ki je skupini predstavil slovensko prestolnico in njeno edinstveno dediščino.

Udeležence sta spremljala dr. Andreja Kutnar, predstojnica oddelka InnoRenew CoE, UP IAM, ter dr. Mohammad Derikvand, raziskovalec na InnoRenew CoE, UP IAM.

Poletno šolo vodi Univerza na Primorskem in univerza Oregon State University, organizirajo pa jo UP FAMNIT, UP IAM in NEBAP Hub v sodelovanju z univerzo Oregon State University, globalnim partnerjem T4EU evropske univerze. Poletna šola je s tem korak naprej krepitvi mednarodne prepoznavnosti T4EU in njenih partnerjev.

Veselimo se navdihujočega programa predavanj, strokovnih ogledov, praktičnih delavnic in novih mednarodnih povezav!

Študij in raziskovalno delo na naši fakulteti, ki se približuje 20. obletnici svojega delovanja, sta danes močno prepletena in izrazito interdisciplinarno usmerjena. Prav ta povezanost, skupaj z visoko kakovostjo akademskega dela, se odraža tako v raziskovalnih dosežkih kot v razvejani študijski ponudbi fakultete. Ta trenutno obsega 7 (od prihodnjega študijskega leta 9) dodiplomskih, 8 magistrskih in 6 doktorskih študijskih programov, pri čemer se več kot polovica programov izvaja tudi v angleškem jeziku.

Število diplomantk in diplomantov iz leta v leto narašča. Letos jih je 166, zato že drugo leto zapored podelitev diplomskih listin poteka v dveh delih. Dopoldne so bile diplomske listine podeljene večini diplomantk in diplomantov dodiplomskih študijskih programov, popoldne pa diplomantkam in diplomantom dodiplomskega programa Biopsihologija ter vseh magistrskih študijskih programov.

Diplomante in druge goste so v obeh slavnostnih delih nagovorili diplomanti in alumni fakultete, ki so s svojimi zgodbami predstavili preplet akademske poti in poklicnega razvoja. V dopoldanskem delu sta zbrane nagovorila diplomanta Ivana Kresevič, diplomirana finančna matematičarka, ter Jernej Grubar, diplomirani varstveni biolog. Popoldanski del pa sta s svojimi nagovori obogatila diplomant Jani Suban, magister inženir računalništva in informatike, ter Iza Resnik Strozak, uspešna alumna naše fakultete (zaključila je magistrski študijski program Varstvo narave), ki danes kot članica vodstva MM Količevo vodi preobrazbo kakovosti, okoljskih standardov in trajnostnih strategij v kompleksnem proizvodnem okolju.

Za glasbeni program so poskrbele učenka Glasbene šole Koper, Anna Sofia Dodič (harfa) ter dijakinji Gimnazije Koper (Umetniška gimnazija - glasbena smer), Maša Kogovšek (kitara) in Vita Novak (harmonika).

Tudi letos je fakulteta podelila pohvale študentom, ki so se posebej izkazali pri študiju, raziskovanju ali razvoju obštudijskih dejavnosti. Prejemniki pohval so: Alja Šlenc, Makar Korshunov, Hristina Gelevska, Nina Jovčić, Bogdan Šinik, Sofija Kochovska, Laura Ogrin, Eric González Vicent, Adrian Požun, Vanja Gomboc in Artem Nesterov.

Diplomantom in prejemnikom pohval iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov na njihovi nadaljnji študijski, raziskovalni in karierni poti.

Po uvodni predstavitvi T4EU in UP FAMNIT, so se dijaki udeležili dveh naravoslovnih delavnic. Na prvi so spoznavali zdravilne in aromatične rastline, značilne za sredozemsko okolje, kot so sivka, kraški šetraj in laški smilj. Seznanili so se z njihovimi lastnostmi ter načini pridobivanja eteričnih olj in drugih rastlinskih izvlečkov.

Na drugi delavnici so raziskovali pomen opraševalcev za pridelavo hrane in ohranjanje ekosistemov. S praktičnim delom so spoznali razvoj peloda, izvedli poskusa za ugotavljanje njegove živosti in kalitve ter rezultate opazovali pod mikroskopom.

Po delavnicah so si ogledali še Akvarij Piran, ki deluje v okviru Centra znanosti Univerze na Primorskem. Tam so spoznali značilne organizme severnega Jadrana ter izvedeli več o morskem okolju in njegovem varovanju.