Že več kot dve desetletji sodeluje v številnih raziskovalnih projektih s področja biodiverzitete in varstva narave po vsej Turčiji, s posebnim poudarkom na morskih želvah, dvoživkah in plazilcih. Je tudi član Nacionalnega znanstvenega odbora za morske želve Turčije.

Dr. Candan predava širok nabor dodiplomskih in podiplomskih predmetov, med drugim varstveno biologijo, presojo vplivov na okolje, herpetologijo, tehnike sledenja in rokovanja z živalmi, terenske študije vretenčarjev ter monitoring populacij. Njegovo pedagoško delo bogatijo obsežne praktične izkušnje na področju varstva živali, rehabilitacije in telemetrije. Z močno predanostjo akademskemu razvoju študentov mentorira številne magistrske in doktorske naloge, zlasti s področja biologije morskih želv.

V okviru študijskih programov Varstvena biologija in Varstvo narave bo dr. Candan izvedel naslednja predavanja:

1. Amphibians and reptiles of Turkey
   ponedeljek, 13. 4. 2026, 13.00–15.00
   UP kampus Livade – Izola, laboratorij »Zoologija«
2. Studying herpetofauna on land and in sea: Methods, implications for conservation and lessons learned
   sreda, 15. 4. 2026, 10.30–12.30
   UP kampus Livade – Izola, predavalnica FAMNIT 3
3. Sea turtles in the Mediterranean: Biology and conservation perspectives in a changing world
   četrtek, 16. 4. 2026, 15.30–17.30
   UP kampus Livade – Izola, predavalnica FAMNIT 3

Predavanja so odprta za vse študente UP FAMNIT, zaposlene in širšo javnost.

Vljudno vabljeni!

Fakulteto sta obiskali Marvic Cuschieri, višja vodja na Fakulteti za naravoslovje, in Marion Cachia, strokovna sodelavka na Oddelku za matematiko.

Glavni namen obiska je bila izmenjava dobrih praks na področju administrativnih procesov in podpore študijskim programom. Poseben poudarek je bil na postopkih vpisa, pripravi urnikov, organizaciji izpitnih rokov, procesu ocenjevanja ter promociji študijskih programov in alumni aktivnosti.

V času obiska sta se gostji srečali s sodelavci referata in službe za komuniciranje, kjer so v konstruktivnih pogovorih izmenjali izkušnje o organizaciji študijskih procesov ter podpornih dejavnostih fakultete.

Obiskali sta tudi vpisno službo Univerze na Primorskem in Univerzitetno knjižnico, kjer sta se srečali s strokovnimi sodelavkami omenjenih služb ter se podrobneje seznanili s potekom vpisnih postopkov ter storitev, ki jih ponujamo. Program obiska je vključeval tudi ogled raziskovalne infrastrukture Univerze na Primorskem. Gostji sta obiskali objekt Livade 1.0 v Izoli ter InnoRenew CoE, kjer sta spoznali raziskovalne dejavnosti in interdisciplinarno sodelovanje na področju trajnostnih materialov in okolja.

Obisk predstavlja pomembno priložnost za nadaljnjo krepitev sodelovanja med Univerzo na Primorskem in Univerzo na Malti, izmenjavo izkušenj ter razvoj novih priložnosti za sodelovanje v okviru programa Erasmus+.

Dogodek sta vodila doc. dr. Sara Zupan, ki je pripravila sprejem in uvodno ter zaključno predavanje, ter asistent Kevin Rečnik, ki je dijake vodil po prostorih. Dijaki so se za uvod seznanili s splošnimi informacijami o sami fakulteti in študijskih programih, ter o načinu študija in dela. Nato so se preko vodenega ogleda spoznali z nekaterimi zaposlenimi in njihovim delom, kot tudi z njihovo dosedanjo študijsko in karierno potjo. Na dogodku sta sodelovala doc. dr. Matjaž Hladnik in doc. dr. Alenka Baruca Arbeiter z Oddelka za aplikativno naravoslovje, ter doc. dr. Sara Zupan in doc. dr. Katja Adam iz Oddelka za Biodiverziteto, ki sta dijake gostila tudi na vajah pri predmetih Uvod v mikrobiologijo in Fiziologija živali.

Seznanili so se še z delom laboratorijskega tehnika, ki je delovno mesto, pogosto namenjeno študentom kot prva priložnost za delo v naših prostorih in seznanitev z sodelavci in samim delovnim procesom. Za konec pa jim je študentka Lina Kramberger predstavila še delo na študentskih projektih, kot je denimo projekt Allelotox, ki prav tako omogoča študentom prve korake v njihovi bodoči karieri na znanstveno-raziskovalnem področju.

 13.–17. APRIL 2026

Ponovno je pred nami najljubši teden kluba Alumni UP, in sicer Teden Alumni UP, ki bo potekal od 13. do 17. aprila 2026 z osrednjim dogodkom MeetUP, ki se bo odvil v petek, 17. 4. 2026, v avli UP FAMNIT (Glagoljaška 8, Koper), s pričetkom ob 17.00, na katerem bomo podelili nagrade in priznanja kluba Alumni UP za leto 2025.

Vabljeni, da se nam pridružite tako na osrednjem dogodku, kot tudi na vseh ostalih dogodkih, ki jih organiziramo na Univerzi na Primorskem in vseh fakultetah.

Veselimo se druženja v tednu napolnjenim z znanjem. Pridružite se nam!

PONEDELJEK, 13. APRIL 2026:

PROGRAM PO DNEVIH:

Izguba sluha in osnove znakovnega jezika

Izvajalec: Matjaž Juhart (Zveza gluhih in naglušnih Slovenije)

Kdaj? 13. 4. 2026, od 15.00 do 16.00

Kje? UP FHŠ (Titov trg 5, Koper), Burja 3

Jezik: slovenščina

Opis: Na predstavitvi bodo udeleženci spoznali posebnosti oseb z izgubo sluha, med katere štejemo gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom, osebe s tinitusom ter osebe z gluhoslepoto. Spoznali se bodo z osnovami znakovnega jezika in načini sporazumevanja z gluho osebo in osebami z izgubo sluha. Izguba oz. okvara sluha ter tinitus postajata zaradi razvoja tehnologije in spremenjenega načina življenja vedno bolj pogost pojav med mladimi, kot tudi v času poklicnega življenja in s starostjo. V luči vsebine se bomo dotaknili tudi temeljev odnosa, sporazumevanja in izzivi s katerimi se soočajo osebe z izgubo sluha.

Alumni UP Pub kviz

Izvajalec: viš. pred. Matija Jenko

Kdaj? 13. 4. 2026, od 18.30 do 21.30 (prihod ekip od 18.00 dalje)

Kje? Center mladih Koper (Gregorčičeva ulica 4, Koper)

Jezik: slovenščina

Prijave so obvezne do vključno 13. 4. 2026, do 10.00, oziroma do zapolnitve mest: TUKAJ.

Opis: Vabljeni na prvi ALUMNI UP PUB KVIZ! Na njem se boste lahko pomerili vsi alumni in zaposleni Univerze na Primorskem. Zberite ekipo treh ali štirih članov in pokažite, koliko znanja se skriva v vas. Čakajo vas raznoliki sklopi vprašanj z različnih področij – od splošne razgledanosti do bolj specifičnih tem, kjer bo vsak našel svojo priložnost da zablesti. Kdo bo dokazal, da ima največ znanja (in morda tudi najboljše živce)? Kdo si bo prislužil naziv najboljše ekipe večera?

Pridi, preizkusi svoje znanje in preživi večer v odlični družbi.

TOREK, 14. APRIL 2026:

Od diplomanta do direktorja Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec: karierna pot Dejana Šramla

Moderator: prof. dr. Mitja Ruzzier

Gost: Dejan Šraml

Kdaj? 14. 4. 2026, od 16.00 do 17.00

Kje? Zoom

Jezik: slovenščina

Opis: Dejan Šraml je na UP Fakulteti za management (UP FM) najprej diplomiral leta 2007, nato pa leta 2012 še magistriral. Njegova prva zaposlitev je bila prav na UP FM, kjer je vodil službo za odnose z javnostmi. Svojo karierno pot je nato nadaljeval v podpornem podjetniškem okolju in postal direktor Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec. Med letoma 2021 in 2023 je opravljal tudi vlogo predsednika Alumni kluba UP FM, kjer je povezoval diplomante fakultete ter spodbujal sodelovanje med akademskim in poslovnim okoljem. Njegova kariera je tesno povezana s spodbujanjem podjetništva, povezovanja in razvoja lokalnega gospodarstva, pri čemer se v svojem delu osredotoča predvsem na svetovanje obrtnikom in podjetnikom ter zastopanje njihovih interesov. Na dogodku bo predstavil svojo karierno pot od diplomanta do direktorja ter z udeleženci delil izkušnje, izzive in priložnosti iz sveta podjetništva.

Iz Pirana na konec sveta: od svetilnika na Punti do svetilnika na rtu Finisterre

Predavatelja in popotnika: Valter Suban in Rok Sorta

Kdaj? 14. 4. 2026, od 18.30 do 20.00

Kje? UP FTŠ – Turistica (Obala 11a, Portorož), knjižnica

Jezik: slovenščina

Opis: Tokrat se bomo v sklopu potopisnih predavanj iz Pirana podali na konec sveta – rt Finisterre v Španiji. Po 2934 km dolgi poti nas bosta popeljala Valter Suban in Rok Sorta, ki sta se lanskega aprila iz Pirana s kolesom odpravila na več kot mesec dni dolgo popotovanje. Pot ju je vodila skozi raznolike pokrajine Italije in Francije do skrajnega severozahoda Španije, kjer sta sledila znameniti romarski poti El Camino. Rt Finisterre (Cabo Finisterre) leži na zahodni obali Galicije in že stoletja buri domišljijo popotnikov. V rimskih časih so verjeli, da se tukaj svet preprosto “konča”. Danes ta občutek še vedno ostaja – dramatične pečine, mogočen svetilnik in neskončen pogled na Atlantik ustvarjajo prizor, kjer imaš občutek, da si res na robu sveta.

Prijave: na povezavi TUKAJ

SREDA, 15. APRIL 2026:

KARIERNI DAN: Turizem zunaj klasičnih okvirjev

Kdaj? 15. 4. 2026, od 9.00 do 13.00

Kje? UP FTŠ – Turistica (Obala 11a, Portorož)

Opis: Karierni dan UP FTŠ Turistice je namenjen raziskovanju sodobnih kariernih poti v turizmu, povezovanju s strokovnjaki iz prakse ter pridobivanju konkretnih znanj za vstop na trg dela. Spoznaj različne karierne poti v turizmu, ki segajo tudi na področja kreativnih industrij, organizacije dogodkov, digitalnega marketinga, razvoja destinacij. Dress code: obleci se tako, kot bi šel/šla na razgovor za službo.

UPgrade - Sejem magistrskih in doktorskih študijskih programov Univerze na Primorskem

Kdaj? 15. 4. 2026, od 11.00 do 15.00

Kje? Muzejski trg, Koper

Opis: Sejem je namenjen vsem, ki razmišljate o nadaljevanju študija na podiplomski ravni – magisteriju na Univerzi na Primorskem. Izbirate lahko med nadaljevanjem študija na področju, ki ste ga že izbrali na dodiplomski ravni, ali pa se odločite za drugo študijsko smer ter tako razširite svoja znanja in veščine. Na sejmu bodo prisotni tutorji, profesorji, študenti podiplomskih študijskih programov, sodelavke in sodelavci referata in karierni center, ki bodo na voljo za vse informacije študija na 2. in 3. stopnji. Izkoristite priložnost za osebni pogovor s predstavniki posameznih študijskih programov in prejmite informacije iz prve roke.

Biološki večer: »Boj med dvema ognjema« - zgodba barjanskega okarčka

Moderator: asist. Martin Senič

Gostja: doc. dr. Sara Zupan

Kdaj? 15. 4. 2026, od 19.00 do 20.00

Kje? Zoom

Jezik: slovenščina in italijanščina

Opis: Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je ena najbolj ogroženih vrst metuljev v Sloveniji, tesno vezan na odprte travniške habitate. V Slovenski Istri se sooča predvsem z zaraščanjem zaradi opuščanja tradicionalne rabe, medtem ko so populacije na Krasu dodatno prizadeli obsežni požari leta 2022. Na predavanju bo predstavljena demografija in gibanje dela populacije ob zgornjem toku Dragonje ter vloga vegetacije pri oblikovanju njenega življenjskega prostora. Poseben poudarek bo na primerjavi habitatov v dolini Dragonje in na Krasu po požarih, kjer so se razmere za vrsto bistveno spremenile. Rezultati kažejo izrazite razlike med spoloma v demografiji in gibanju ter omejeno sposobnost disperzije v krajini, ki jo zaznamuje zaraščanje travišč. To poudarja ključno vlogo aktivnega upravljanja in zagotavljanja povezanosti habitatov za dolgoročno ohranitev vrste.

ČETRTEK, 16. 4. 2026:

Pogovor z Alumni UP: Kako naši alumni spreminjajo svet

Kdaj? 16. 4. 2026, od 17.00 do 20.00

Kje? Bife Museum (Muzejski trg 6, Koper)

Jezik: slovenščina

Opis: Pridružite se nam na sproščenem pogovoru z alumni Univerze na Primorskem, ki delujejo na raznolikih področjih in prihajajo z različnih fakultet. Skupaj bomo raziskovali njihove karierne poti, osebne izkušnje, izzive ter priložnosti, ki so jih spremljale po študiju. Dogodek ponuja navdih, vpogled v širok spekter poklicnih zgodb in priložnost za odprt dialog z uspešnimi diplomanti. Po moderiranem pogovoru bomo druženje in pogovor z gosti nadaljevali ob prijetni pogostitvi.

Naši sogovorniki bodo:

- Jernej Šček (UP FHŠ) – tržaško-slovenski filozof, publicist, esejist in prevajalec, ki raziskuje humanistične vede ter poučuje filozofijo in zgodovino

- Klavdija Žnidarič (UP FTŠ – Turistica) – skrbnica projektov in festivalov ter vodja programa v Avditoriju Portorož, kjer soustvarja kulturne in prireditvene vsebine

- Andreja Grobiša (UP Famnit) – generalna sekretarka Zveze slovenske podeželske mladine, dejavna na področju razvoja in opolnomočenja mladih na podeželju

- Miha Klanjšček (UP PEF) – učitelj razrednega pouka in avtor priročnika 11 stebrov vzgoje, dejaven na področju sodobnih pedagoških pristopov

FVZ večer, povezujemo znanost z vsakdanom: Prehrana – med znanostjo, mnenji in miti

Moderatorka: asist. Tanja Črešnovar

Gostja: izr. prof. dr. Nina Mohorko

Kdaj? 16. 4. 2026, od 19.00 do 20.00

Kje? Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem (Trubarjeva ulica 1, Koper)

Jezik: slovenščina

Opis: Informacije o prehrani so danes dostopne na vsakem koraku, a pogosto površne, zavajajoče ali neustrezno interpretirane. V pogovoru želimo osvetliti, kako ločiti verodostojne znanstvene rezultate od mitov, kako prepoznati kakovostne raziskave in zakaj je pomembno, da znanstveno znanje ne ostaja omejeno le na akademske kroge. Sogovornica bo z nami delila najnovejša znanstvena dognanja s področij, ki pogosto burijo javno in strokovno razpravo:

- vpliv prehrane na delovanje možganov,

- časovno omejeno prehranjevanje,

- ketogena dieta,

- vpliv mikrobiote na presnovno zdravje

- ter pristopi v okviru alternativnih prehranskih režimov.

Dotaknili se bomo tudi vprašanja prihodnosti znanosti o prehrani.

PETEK, 17. 4. 2026:

Pogovori z Alumni UP: MeetUP - Zgodbe o odličnosti

Kdaj? 17. 4. 2026, od 17.00 do 20.00

Kje? UP Famnit - Avla (Glagoljaška 8, Koper)

Opis: MeetUP Alumni kluba UP je slovesno srečanje alumnov Univerze na Primorskem, ki predstavlja vrhunec Tedna Alumni UP. Na dogodku bodo podeljena priznanja in nagrade posameznikom, ki s svojim delovanjem krepijo alumni skupnost, podpirajo razvoj Alumni UP ter širijo dober glas o univerzi doma in v tujini. Dogodek ponuja priložnost za druženje, medgeneracijsko izmenjavo izkušenj, osebno rast ter ustvarjanje novih, navdihujočih sodelovanj in krepitev skupnosti, vse to pa bodo pospremili glasba v živo ter pogostitev, za katere bodo poskrbeli diplomanti UP. 

Prijave: na povezavi TUKAJ

MeetUP After Party

Kdaj? 17. 4. 2026, od 20.00 dalje

Kje? Bife Museum (Muzejski trg 6, Koper)

Opis: Po uradnem delu MeetUP vljudno vabljeni še k neformalnemu druženju v sproščenem vzdušju.

O predavanju:

Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je ena najbolj ogroženih vrst metuljev v Sloveniji, tesno vezan na odprte travniške habitate. V Slovenski Istri se sooča predvsem z zaraščanjem zaradi opuščanja tradicionalne rabe, medtem ko so populacije na Krasu dodatno prizadeli obsežni požari leta 2022.

V predavanju bo predstavljena demografija in gibanje dela populacije ob zgornjem toku Dragonje ter vloga vegetacije pri oblikovanju njenega življenjskega prostora. Poseben poudarek bo na primerjavi habitatov v dolini Dragonje in na Krasu po požarih, kjer so se razmere za vrsto bistveno spremenile. Rezultati kažejo izrazite razlike med spoloma v demografiji in gibanju ter omejeno sposobnost disperzije v krajini, ki jo zaznamuje zaraščanje travišč. To poudarja ključno vlogo aktivnega upravljanja in zagotavljanja povezanosti habitatov za dolgoročno ohranitev vrste.

O predavateljici:

Sara Zupan je biologinja, ki jo že od nekdaj navdušujeta narava in njena raznolikost. Danes kot raziskovalka in predavateljica na Univerzi na Primorskem preučuje, kako spreminjajoče se okolje oblikuje prilagoditve vrst; pri tem jo zanima zgodba od gena do celotnih ekosistemov. Pomemben del svojega raziskovanja je namenila varstveno pomembnim vrstam, med njimi ogroženemu metulju barjanskemu okarčku, skozi katerega razkriva kompleksne zgodbe o preživetju vrste pod različnimi pritiski. Sodelovala je v številnih mednarodnih projektih, pri svojem delu pa povezuje terensko raziskovanje, laboratorijske analize in sodobne pristope obdelave podatkov. Svoje navdušenje nad biologijo z veseljem deli tudi z mentoriranjem študentov, s širšo javnostjo in sproščujočih pogovorih ob kavi.

V soboto 16. maja 2026 bo potekala že tradicionalna  REGALNICA, s pričetkom ob 18. uri. Izhodiščna točka dogodka bo Promocijski kongresni center Pr Nanetovih  (Park Škocjanske jame, Matavun 8, 6215 Divača). Dogodek se bo zaključil okoli polnoči. Uvodoma bomo pričeli z družabnim dogodkom, kateremu bo sledila predstavitev lanskih rezultatov in terenskega dela. Nato se bomo razdelili v skupine in se podali na teren. Vsaka skupina bo dobila nekaj koordinat, nato pa se bo podala na popis prisotnosti zelene rege na območju Parka Škocjanske jame, Brkinov, Krasa,  Slovenske Istre in še nekaterih drugih območij jugozahodne Slovenije.

Udeležba na dogodku je brezplačna, a je potrebna prijava, saj je število mest omejeno.

Prijavite se preko spletnega obrazca (prijave se odprejo 13. aprila 2026  in bodo odprte do 4. maja 2026 oziroma do zapolnitve mest ) na povezavi.

Organizatorji dogodka:

Dogodek bo izveden v sodelovanju med Oddelkom za biodiverziteto UP FAMNIT, Javnim zavodom Park Škocjanske jame - PŠJ, ter Oddelekom za raziskave organizmov in ekosistemov NIB.

Organizacijska zasedba:

Doc. dr. Martina Lužnik (UP FAMNIT), asist. Martin Senič (UP FAMNIT), Sara Strah (NIB), dr. Renata Rozman (PŠJ), Nina Štrekelj (PŠJ).

Dnevni red

• 18.00 Zbor 

-Predstavitev popisa zelene rege, skupaj s predstavitvijo lanskih rezultatov

-Razdelitev v skupine in prejem podrobnejših navodil po skupinah

-Uvodno druženje z malico

• 20.00    Odhod na teren - pričetek popisa zelene rege na območju Parka Škocjanske jame, Brkinov,  Krasa in Slovenske Istre
• 00.00    Povratek na izhodišče in zaključek dogodk

Nekaj utrinkov iz lanske regalnice

Organizatorji in udeleženci smo v letu 2025 že četrto leto zapored združili moči in tako organizirali 4. REGALNICO. Dogodka se je udeležilo 72 udeležencev, tudi iz tujine.

23 skupin je v večernih in nočnih urah preiskalo območje jugozahodne Slovenije. Med 141 lokacijami smo zeleno rego potrdili na 25 mestih.  Podatke različnih skupin popisovalcev smo prvič lahko spremljali tudi v živo tekom dogodka preko aplikacije, ki jo je pripravil Park Škocjanske jame.

Nekaj o začetkih in pomenu organizacije takšnih dogodkov

Maja 2022 smo na UP FAMNIT s podporo AEBR (The Association of European Border Regions) in Parka Škocjanske jame izvedli 1. REGALNICO – popis zelene rege v Slovenski Istri, Brkinih in na Krasu. Dogodka se je udeležilo 50 udeležencev, med katerimi ni manjkalo študentov bioloških smeri, strokovnjakov in drugih zainteresiranih iz lokalnega okolja kot tudi širše. Po družabnem uvodnem delu smo se razdelili v 16 skupin in opravili večerni terenski popis. Skupno smo pregledali 112 lokacij – kalov in tudi drugih vodnih habitatov – od tega je bila zelena rega zaznana na 25 lokacijah. Glavni cilj takšnega dogodka je s pristopom ljudske znanosti, ob podpori strokovnjakov, preveriti prisotnost zelene rege na lokacijah, kjer je bila v preteklosti že zaznana. Rezultati REGALNICE pri tem bistveno prispevajo k boljšemu poznavanju stanja lokalnih populacij zelene rege na pregledanem območju. Zaradi dobrega odziva javnosti in uspešnosti izvedenega dogodka smo se odločili, da dogodek ponovimo. 

Za vsa vprašanja lahko pišete na mail: nina.strekelj.psj@gmail.com

Fb dogodek: https://fb.me/e/4sJhIzYfQ

O PREDAVANJU:

Opraševalci so ena najpomembnejših skupin organizmov za ohranjanje biodiverzitete in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pomembnih za človeka. V zadnjem času trendi po svetu kažejo, da vrste opraševalcev izginjajo, s tem pa tudi ekosistemske storitve, ki jih prispevajo. Zato je zelo pomembno, da se izvajajo raziskave o stanju populacij, da lahko uporabimo čim bolj primerne ukrepe za njihovo zaščito. Na predavanju smo se dotaknili njihove raznovrstnosti na Krasu in odgovorili na vprašanje, kako požari, ki so v zadnjih časih vse pogostejši, vplivajo na pestrost opraševalcev in na njihovo funkcionalno vlogo v ekosistemu.

O PREDAVATELJU:

Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.

O predavanju:

Predavanje se nanaša na projekt Kras4us, ki se ukvarja z izzivi trajnostnega razvoja za spopadanje s podnebnimi spremembami v skladu s strategijami Evropske Unije. Med predavanjem smo se poglobili v temo trajnosti ohranjanja visoke ravni biodiverzitete na kraškem območju z aktivnim delovanjem in vključevanjem lokalnega prebivalstva, zlasti za ohranjanje in vzdrževanje odprtih površin. V tem kontekstu smo ocenili stopnjo trajnosti ukrepov, zlasti na gospodarski ravni. Tudi z analizo posebnih krožnih gospodarstev, ki se lahko uvedejo v okviru ohranjanja, upravljanja in vzdrževanja območij posebnega naravnega pomena v skladu s kmetijsko dejavnostjo in vključevanjem prebivalstva.

O predavatelju:

Aleš Pernarčič je diplomiral iz kmetijskih znanosti in tehnologij na Univerzi v Vidmu, kjer je diplomiral z analizo orodij za upravljanje kmetijske dejavnosti na zaščitenih območjih, ob upoštevanju kraškega območja v Italiji in območja Natura 2000. Po diplomi se je osredotočil na poklicno dejavnost v Trstu in Gorici, kjer je spoznal podeželje Furlanije - Julijske Krajine, zlasti kraško območje, in politiko razvoja podeželja. Leta 2016 je postal koordinator Lokalne akcijske skupine Kras, (LAS Kras – GAL Carso), kjer z lokalnimi politikami upravlja najnovejše programe LEADER prek strategij lokalnega razvoja. V prostem času se ukvarja tudi s čebelarstvom in oljkarstvom.

Za vpis v 1. letnike je za državljane RS in državljane članic EU razpisanih 1.044 mest na 33 magistrskih študijskih programih, od tega 969 mest za redni in 75 mest za izredni študij. Za Slovence v zamejstvu in po svetu je razpisanih 61 vpisnih mest, za državljane držav nečlanic EU, ki prihajajo iz držav Zahodnega Balkana, s katerimi ima RS sklenjene bilateralne sporazume na področju izobraževanja, 158 vpisnih mest, za državljane ostalih držav (nečlanic EU) pa 66 mest. Za kandidate za vzporedni študij je razpisanih 63 vpisnih mest.

Magistrski programi na UP FAMNIT: 

• Matematične znanosti, magister/magistrica matematike; vzporedno se izvaja tudi v angleškem jeziku
• Računalništvo in informatika, magister/magistrica inženir/ka računalništva in informatike
• Varstvo narave, magister/magistrica varstva narave
• Biopsihologija, magister/magistrica biopsihologije
• Psihologija, magister/magistrica psihologije (program Uporabna psihologija do 2020/21)
• Trajnostno grajeno okolje, magister/magistrica inženir/ka trajnostnega grajenega okolja; vzporedno se izvaja tudi v angleškem jeziku
• Podatkovna znanost, magister/magistrica podatkovnih znanosti; vzporedno se izvaja tudi v angleškem jeziku
• Matematika s finančnim inženiringom, magister/magistrica finančne matematike (program je ponovno razpisan za vpis v 2025/26)

UP FAMNIT je na magistrski stopnji tri študijske programe razpisal tudi v angleškem jeziku:

• Matematične znanosti,
• Podatkovna znanost ter
• Trajnostno grajeno okolje. 

Za doktorske študijske programe je za vpis v 1. letnike razpisanih skupaj 171 vpisnih mest za izredni študij na 16 študijskih programih, od tega izvedba 6 tudi v angleškem jeziku: Management, Matematične znanosti, Obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja, Računalništvo in informatika, Suicidologija in duševno zdravje ter Varstvena biologija.

Prvi prijavni rok se za vse kandidate za vpis v magistrske in doktorske študijske programe UP prične v sredo,8. aprila 2026.

Razpis za vpis je objavljen na: https://www.famnit.upr.si/sl/bodoci-studenti/prijava#heading2

Referat za študente UP FAMNIT: referat@famnit.upr.si

O PREDAVANJU

Že vrsto let je znano, kako pomembni so kraški travniki in košenišča za ohranjanje biotske raznovrstnosti živali in rastlin na območju kraškega sveta. Družbeno-gospodarske spremembe so pogosto zmanjševale njihovo površino ali spodbudile pojav zaraščanja. Medtem ko se travniki na globljih tleh in v bližini vasi nadomeščajo z donosnejšimi kulturami (na primer vinsko trto), je kraška pokrajina prizadeta zaradi zmanjšanja pašnikov za ovce in koze in s tem opuščanja. Oba habitata sta odvisna od pravilnega upravljanja s strani lokalnega prebivalstva, zato je njuna prihodnost tudi simbol trajnostnega kmetijstva, živinoreje in pastirstva. Habitati so zaščiteni z direktivo 92/43/EGS, imenovano „Habitat“, zato je poleg zagotavljanja njihovega ohranjanja bistveno spodbujati ukrepe za obnovo s čiščenjem lesnih vrst in pašo. Enako pomembno je zagotoviti njihovo dolgoročno ohranjanje s kmetijskimi dejavnostmi, ki morajo biti trajnostne tudi s socialnega in gospodarskega vidika.

O PREDAVATELJU

Giuseppe Oriolo je diplomiral iz naravoslovnih znanosti na Univerzi v Trstu in pridobil doktorat iz geobotanike. Dolga leta je sodeloval z Univerzo v Trstu, kjer se je osredotočal na študij in klasifikacijo vegetacije ter kartografijo habitatov. Njegova poklicna dejavnost je osredotočena na spremljanje flore in habitatov, s posebnim poudarkom na njihovem stanju ohranjenosti. Ukvarja se tudi z aplikativnimi projekti za ohranjanje zavarovanih območij in občutljivih področij. V zadnjih letih je veliko pozornosti posvetil opredelitvi načrtov upravljanja in ukrepov za ohranjanje območij mreže Natura 2000. Trenutno je koordinator za spremljanje habitatov skupnega interesa v narodnih parkih v italijanskem delu Alp.Il progetto E-NAT2CARE è co-finanziato dall’Unione europea nell’ambito del Programma Interreg VI-A Italia-Slovenia.

Predstavljajte si, da morate ugotoviti, ali je dano stomestno liho naravno število praštevilo. Morda se ta naloga sliši kot slaba šala pri pouku matematike, vendar je odgovor ključnega pomena za sodobno kriptografijo. Preprost postopek bi bil, da za vsako naravno število d, večje od 1 in manjše od kvadratnega korena danega števila , preverimo, ali d deli n. To bi zahtevalo približno 1050 operacij deljenja. Tudi če bi vsaka takšna operacija trajala le 1 nanosekundo, bi na odgovor čakali okoli 1033 let, zato to ni učinkovit postopek. Učinkovit postopek (ali algoritem) je tisti, ki potrebuje p(log n) operacij, kjer je p(x) nek polinom. Na srečo v praksi obstajajo zelo hitri verjetnostni algoritmi, npr. Miller–Rabinov test, ki s precejšnjo verjetnostjo pravilno določijo, ali je število praštevilo. Na predavanju smo si ogledali nekatere takšne postopke in osnovne ideje v ozadju.

Aleksander Simonič je leta 2022 doktoriral iz analitične teorije števil na Univerzi Novega Južnega Walesa (Avstralija). Po doktoratu je bil tam zaposlen kot raziskovalec in predavatelj, kjer je poučeval različne matematične predmete študentom Avstralske vojaške akademije. Trenutno je zaposlen kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer se raziskovalno ukvarja z L-funkcijami ter poučuje dva številsko-teoretična predmeta. Je strasten ljubitelj klasične glasbe in dolgih sprehodov.