Dogodek je poleg spodbujanja domišljije in logičnega razmišljanja v ospredje postavil tudi sodelovanje in timsko povezovanje med vrstniki, kar je izpostavila tudi asist. dr. Ana Zalokar, organizatorka in koordinatorica dogodka z Oddelka za matematiko UP FAMNIT.

»Na Oddelku za matematiko smo zelo zadovoljni z izvedbo letošnjega 2. ekipnega matematičnega tekmovanja Naboj. Organizacija je bila uspešna, saj smo gostili več kot 160 dijakov iz vse Slovenije – iz Maribora, Celja, Ljubljane, Novega mesta in tudi iz lokalnega okolja. Dijaki so bili zelo zadovoljni, veliko se jih je vrnilo, kar pomeni, da jim je tekmovanje očitno všeč,« je povedala.

Za konec je dodala: »Gotovo bomo tekmovanje organizirali tudi naslednje leto, morda pa celo razširimo število tekmovalcev.«

V uvodnem pozdravu so dijakom in dijakinjam organizatorji predstavili navodila tekmovanja. Sledilo je tekmovanje, ki je potekalo v dveh kategorijah: mlajši (1. in 2. letnik) ter starejši (3. in 4. letnik).

Ob koncu pa so bile razglašene zmagovalne ekipe.

V kategoriji Junior Slovenija je prvo mesto dosegla Gimnazija Bežigrad, ki je na mednarodni ravni dosegla 11 mesto. Drugo mesto je osvojila v isti kategoriji II. gimnazija Maribor, tretje pa I. gimnazija v Celju.

V kategoriji Senior Slovenija je prvo mesto osvojila Gimnazija Bežigrad, ki je na mednarodni ravni dosegla 22 mesto. Drugo mesto je zasedla Gimnazija Koper, tretje pa Gimnazija Nova Gorica.

Zmagovalne ekipe so ob koncu prejele tudi priznanja ter denarno nagrado v vrednosti 500 € .

Od leta 2005 poteka matematično tekmovanje Náboj hkrati v več državah. To predstavlja dijakom in dijakinjam edinstveno priložnost, da primerjajo svoje sposobnosti in znanje s sovrstniki iz drugih držav. Čeprav se rezultati primarno ocenjujejo na lokalni ravni, mednarodna primerjava predstavlja dodatno motivacijo in tekmovalnost.

Vsem ekipam iskreno čestitamo in jim želimo še veliko uspehov v prihodnje!

Jvno objavljeni rezultati: Kategorija junior in kategorija senior.

 Več o tekmovanju Náboj lahko preberete tukaj. 

Priprave sta vodili Laura Ogrin (za dijake 1. in 2. letnika) ter Ajla Šehović (za dijake 3. in 4. letnika), ki sta udeležencem predstavili zanimive, a hkrati zahtevnejše matematične naloge in strategije njihovega reševanja.

Naslednji dve srečanji bosta potekali še v soboto, 14. marca 2026, in v soboto, 11. aprila 2026, prav tako na daljavo preko sistema Zoom. Če bi se kdo od dijakov želel naknadno prijavit na ta dva termina, lahko pošlje svojo prijavo na e-naslov: matematika.promo@famnit.upr.si. Priprave so namenjene dijakom vseh letnikov srednjih šol, ki želijo poglobiti svoje znanje ter se dodatno pripraviti na matematična tekmovanja. 

Opraševalci so ena najpomembnejših skupin organizmov za ohranjanje biodiverzitete in zagotavljanje ekosistemskih storitev, pomembnih za človeka. V zadnjem času trendi po svetu kažejo, da vrste opraševalcev izginjajo, s tem pa tudi ekosistemske storitve, ki jih prispevajo. Zato je zelo pomembno, da se izvajajo raziskave o stanju populacij, da lahko uporabimo čim bolj primerne ukrepe za njihovo zaščito.  Na predavanju se bomo dotaknili njihove raznovrstnosti na Krasu in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako požari, ki so v zadnjih časih vse pogostejši, vplivajo na pestrost opraševalcev in na njihovo funkcionalno vlogo v ekosistemu.

O PREDAVATELJU:

Kevin Rečnik je diplomirani biolog in magister Ekologije in biodiverzitete. Študij je opravil na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Od februarja 2024 je zaposlen na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem kot asistent in raziskovalec na projektih, kot sta Interreg projekta E-Nat2Care in Kras4Us, poleg tega sodeluje tudi pri ostalih aktivnostih oddelka, na primer pri vzorčenju klopov in komarjev ter na raziskavah zelene rege v Škocjanskem zatoku. V prostem času se posveča različnim hobijem, med katere spada tudi astronomija.

Predstavljajte si, da morate ugotoviti, ali je dano stomestno liho naravno število praštevilo. Morda se ta naloga sliši kot slaba šala pri pouku matematike, vendar je odgovor ključnega pomena za sodobno kriptografijo. Preprost postopek bi bil, da za vsako naravno število d, večje od 1 in manjše od kvadratnega korena danega števila , preverimo, ali d deli n. To bi zahtevalo približno 10⁵⁰ operacij deljenja. Tudi če bi vsaka takšna operacija trajala le 1 nanosekundo, bi na odgovor čakali okoli 10³³ let, zato to ni učinkovit postopek.

Učinkovit postopek (ali algoritem) je tisti, ki potrebuje p(log n) operacij, kjer je p(x) nek polinom. Na srečo v praksi obstajajo zelo hitri verjetnostni algoritmi, npr. Miller–Rabinov test, ki s precejšnjo verjetnostjo pravilno določijo, ali je število praštevilo. Na predavanju si bomo ogledali nekatere takšne postopke in osnovne ideje v ozadju.

O predavatelju:

Aleksander Simonič je leta 2022 doktoriral iz analitične teorije števil na Univerzi Novega Južnega Walesa (Avstralija). Po doktoratu je bil tam zaposlen kot raziskovalec in predavatelj, kjer je poučeval različne matematične predmete študentom Avstralske vojaške akademije. Trenutno je zaposlen kot asistent na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, kjer se raziskovalno ukvarja z L-funkcijami ter poučuje dva številsko-teoretična predmeta. Je strasten ljubitelj klasične glasbe in dolgih sprehodov.

Predstavitev bo potekala v ponedeljek, 16. 3. 2026 ob 13.00  preko Zooma na povezavi:

Join Zoom Meeting

https://upr-si.zoom.us/j/64014336344

Meeting ID: 640 1433 6344

Vljudno vabljeni!

Projekt vodi izr. prof. dr. Živa Fišer, financira pa ga Evropska unija iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.

Dal 1° gennaio presso il Dipartimento di Biodiversità di UP FAMNIT è iniziato il progetto GOmini: Il patrimonio naturale nascosto dell’area transfrontaliera per le giovani generazioni, che affronta una sfida chiave dell’area transfrontaliera tra Goriška e Friuli Venezia Giulia: la scarsa riconoscibilità e la sottovalutazione di alcuni ambienti verdi e acquatici che, nonostante le loro piccole dimensioni, svolgono un ruolo importante nella conservazione della biodiversità.

Questi ambienti – ad esempio zone umide costiere, pareti rocciose, suoli forestali, paesaggi agricoli e centri urbani – sono esposti a diverse pressioni ambientali, tra cui urbanizzazione, inquinamento e specie invasive, ma allo stesso tempo rappresentano un grande potenziale per il turismo sostenibile, l’educazione ambientale e il rafforzamento dell’identità transfrontaliera. Con il progetto vogliamo contribuire ad aumentare la consapevolezza dei residenti e dei visitatori di tutte le età, con particolare attenzione alle giovani generazioni, e promuovere cambiamenti nei comportamenti che possano contribuire alla tutela della natura.

Il progetto è coordinato dalla prof.ssa associata Živa Fišer. Il progetto GOmini è finanziato dall’Unione europea nell'ambito del Fondo per piccoli progetti GO! 2025 del programma Interreg VI-A Italia-Slovenia 2021–2027, gestito dal GECT GO.

Sead Jahić, študent doktorskega študijskega programa Računalništvo in informatika (3-letni program, izvedba v slovenskem jeziku) na UP Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT)  je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Sentiment Analysis of the Bosnian Language (Analiza sentimenta bosanskega jezika), pod mentorstvom prof. dr. Jerneja Vičiča in somentorstvom izr. prof. dr. Branka Kavška.

Novemu doktorju znanosti iskreno čestitamo in mu želimo uspešno nadaljevanje raziskovalne poti!

Recimo, da imamo 6 daril, ki bi jih radi razdelili med 5 prijateljev. Ali lahko podarimo eno darilo vsakemu prijatelju tako, da bo vsak dobil nekaj, česar bo vesel? To je primer problema, pri katerem nam lahko pomagajo prirejanja, če ga modeliramo z grafov. Na predavanju smo si pogledali, kaj je graf, kaj je prirejanje v grafu, kako ga lahko učinkovito poiščemo (če sploh obstaja) in še nekatere druge probleme, ki jih lahko rešimo z uporabo prirejanj.

Nina Chiarelli je leta 2011 diplomirala na Pedagoški fakulteti v Kopru s področja matematike in računalništva in leta 2016 doktorirala na UP FAMNIT s področja matematičnih znanosti. Od leta 2014 je zaposlena na UP FAMNIT, sprva kot asistentka in nato kot docentka. Od leta 2017 je zaposlena tudi na UP IAM kot raziskovalka. Raziskovalno se ukvarja z diskretno matematiko s poudarkom na teoriji grafov.

Osrednji gost večera je bil izr. prof. dr. Krzysztof Cipora z Jagielonske univerze v Krakovu na Poljskem, priznani raziskovalec na področju matematične kognicije in učenja. V svojem predavanju je predstavil pojav matematične anksioznosti – občutka napetosti, skrbi ali strahu, ki se lahko pojavi pri delu s številkami ali matematičnimi nalogami – ter pojasnil, kako lahko takšna čustva vplivajo na matematične dosežke in izbiro poklicne poti mladih. V razpravi sta sodelovali Jana Beguš in Živa Žvanut, študentki 3. letnika biopsihologije na UP FAMNIT.

Predavanje je osvetlilo, kako razširjena je matematična anksioznost, kako se kaže v različnih vsakdanjih situacijah, od šolskega okolja do sprejemanja odločitev v vsakdanjem življenju, ter zakaj je razumevanje tega pojava pomembno za razvoj bolj pozitivnega odnosa do matematike. Posebna pozornost je bila namenjena tudi načinom, kako lahko izobraževalni sistem, učitelji in študenti prispevajo k zmanjševanju negativnih čustvenih odzivov na matematiko.

Dr. Ciporo na UP gostimo v okviru programa gostujočih profesur pobude T4EU, ki na partnerske univerze vabi priznane strokovnjake z namenom krepitve pedagoškega in raziskovalnega sodelovanja. Pobuda spodbuja izmenjavo znanja, interdisciplinarno povezovanje ter skupno soočanje z družbenimi, digitalnimi in okoljskimi izzivi v Evropi.

Dogodek je potekal v okviru serije seminarjev »Čajanka s psihologi«. Dogodki iz te serije, ki jih organizira Oddelek za psihologijo UP FAMNIT, so namenjeni vsem, ki jih zanima področje psihologije in duševnega zdravja, ne glede na predznanje. Vsi dogodki so zasnovani interaktivno in potekajo v angleščini ali slovenščini.

Vabimo vas, da spremljate napoved prihodnjih čajank tukaj.