Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
SI | EN

Uporabna psihologija

natisni

Temeljni podatki o programu

Ime programa: Uporabna psihologija
Vrsta programa: magistrski, 2. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: magister psihologije / magistrica psihologije
Trajanje študija: 2 leti
Število kreditnih točk (ECTS): 120 ECTS
Način študija: redni
Kraj izvajanja študija: Koper
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj

Koordinator programana vrh

Koordinatorica: prof. dr. Vlasta Novak Zabukovec

Za informacije o vpisnih pogojih in prehodih se obrnite na Referat za študente.

Splošno o programuna vrh

Namen študijskega programa je izobraziti in usposobiti strokovnjake psihologe, ki bodo s pridobljenim znanjem, veščinami in kompetencami lahko samostojno opravljali delo na področjih, ki zahtevajo poznavanje kompleksne determiniranosti individualnega in skupinskega vedenja ter aplikacijo teh spoznanj v reševanje sodobnih problemov družbe, skupin in posameznika, bolj specifično pa s področja (duševnega) zdravja, psiholoških spoznanj glede zdravega delovnega okolja, izobraževanja, individualnega razvoja posameznika itd.

Cilji programana vrh

Temeljni cilji študijskega programa so:

  • Izobraziti magistre psihologije, ki bodo pridobili znanje, veščine in kompetence, skladne z EuroPsy certifikatom.
    Namen magistrskega študijskega programa Uporabna psihologija je izobraziti strokovnjake, ki bodo glede na pridobljena znanja, veščine in kompetence lahko (ob izpolnjenih ostalih pogojih) samostojno delovali v psihološki praksi. V sklopu magistrskega študijskega programa študenti pridobijo poglobljena in širša znanja in veščine, ki jim omogočajo razumevanje, razlago in aplikacijo različnih vprašanj in problemov sodobnih aplikativnih področij psihologije. Diplomanti magistrskega študijskega programa bodo pridobili znanja, ki jim bodo omogočala vključevanje v raziskovalno delo in prenos spoznanj v prakso.
  • Pridobivanje poglobljenih znanj in veščin na področju psiholoških vsebin in prenos teh na različna aplikativna področja.
    Sposobnost razumeti delovanje posameznika in vpliva različnih intervencij nanj, ter razumevanja delovanja možganov, živčevja, farmakologije in poznavanje najmodernejših diagnostičnih postopkov, bo diplomantom omogočalo širši vpogled in razumevanje determinant vedenja. Diplomanti bodo lahko sodelovali v promociji zdravega in produktivnega načina življenja in dela, na področju preventive duševnih bolezni sodobnega časa ter krepitvi (predvsem) duševnega zdravja ter na vseh drugih strokovnih in poklicnih področjih, kjer delujejo psihologi. To je namreč relevantno tako na ravni vplivanja na posameznika, skupin in družbe kot celote. Pridobili bodo znanja, veščine in kompetence, ki jim bodo omogočale sodelovanje pri interdisciplinarnem načrtovanju preventive, obravnave in rehabilitacije različnih rizičnih skupin, prav tako se bodo diplomanti študijskega programa lahko aktivno vključevali v kreiranje politik in praks na področju duševnega zdravja.
  • Opremiti študente z izsledki dognanj na različnih področjih uporabne psihologije, nevroznanosti, vedenjske genetike in psihoterapije, ki bodo svoja znanja lahko nadalje razvijali v širšem evropskem in svetovnem raziskovalnem prostoru ter se tako najbolj neposredno vključevali v sodobne multi- in inter-disciplinarne izzive razlag in napovedovanja vedenja posameznikov in skupin. Prav ta cilj zagotavlja prednost študijskega programa ter ponuja privlačnost za študente.
  • Razvoj temeljnih znanj, veščin in kompetenc, ki diplomantom omogočajo vseživljenjsko izobraževanje, kritično razmišljanje ter uporabo problemskega pristopa in temeljnih ter predmetno specifičnih metodoloških znanj in veščin pri obravnavi različnih družboslovnih in interdisciplinarnih problemov. Študijski program poudarja tudi etično odgovornost in delovanje diplomantov.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik magistrskega študijskega programa Uporabna psihologija se lahko vpiše, kdor:

  1. je zaključil študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 kreditnih točk ECTS (KT) s področja psihologije ali biopsihologije, ki je usklajen z zahtevami Europsy;
  2. je zaključil študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 KT s področja biopsihologije, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 10 do 42 KT, ki so bistvene za nadaljevanje študija, in sicer iz nabora predmetov z naslednjih področij - pedagoška psihologija, psihologija dela in organizacije, razvojna psihologija, klinična psihologija, raziskovalne metode, diferencialna psihologija ter (bio)psihologija motivacije in emocij. Študijske obveznosti za posameznega kandidata določi pristojna komisija UP FAMNIT individualno, na podlagi preučitve študijskega programa predhodnega študija posameznega kandidata. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
  3. je zaključil drug študijski program prve stopnje, če je opravljen študijski program pokrival vsaj 120 KT vsebin s področja psihologije in če je pred vpisom opravil študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT, ki so bistvene za nadaljevanje študija. O ustreznosti predhodnega študija in s tem o možnosti vpisa v študijski program odloča pristojna komisija UP FAMNIT na podlagi predloženega programa prvostopenjskega študija, ki ga je zaključil kandidat in morebitnih drugih dokazil o osvojenih kompetencah kandidata. V kolikor pristojna komisija UP FAMNIT ugotovi, da je vpis, glede na predhodni študij kandidata, možen, individualno določi kandidatu dodatne študijske obveznosti, in sicer glede na strokovno področje predhodnega študija kandidata. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;
  4. je zaključil enakovredno izobraževanje v tujini in mu je bila, skladno z Zakonom o vrednotenju in priznavanju izobraževanja, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu 2. stopnje Uporabna psihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno dodiplomskega študija (pri tem se upošteva povprečje vseh opravljenih obveznosti v dodiplomskem programu, vključno z zaključno nalogo). Kandidatom, ki morajo opraviti dodatne študijske obveznosti, se pri izračunu povprečne ocene štejejo tudi ocene teh opravljenih dodatnih študijskih obveznosti.

Nadaljevanje študija po merilih za prehode - splošnona vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja na prvem študijskem programu, iz katerega študent prehaja, in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu, v katerega študent prehaja. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v prvem študijskem programu.

V 2. letnik magistrskega študijskega programa Uporabna psihologija se po merilih za prehode vpiše študent sorodnega magistrskega študijskega programa 2. stopnje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • študent izpolnjuje pogoje za vpis v magistrski študijski program Uporabna psihologija,
  • študijski program, iz katerega študent prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot magistrski študijski program Uporabna psihologija in
  • so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti študenta).

V 2. letnik magistrskega programa Uporabna psihologija se po merilih za prehode lahko vpiše tudi diplomant sorodnega nebolonjskega štiriletnega univerzitetnega študijskega programa, sprejetega pred 11.6.2004.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi študent sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v magistrskem študijskem programu Uporabna psihologija.

V primeru omejitve vpisa so kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznosti v študijskem programu, iz katerega kandidat prehaja.

Nadaljevanje študija - možnosti prehodov iz PBP v UPsina vrh

Senat UP FAMNIT je na 37. redni seji dne 23. 4. 2018 potrdil gradiva, ki se nanašajo na možnosti prehodov iz magistrskega programa Biopsihologija (PBP) v magistrski program Uporabna psihologija (UPsi); objavljamo jih v nadaljevanju:

Prijava za "Psihološki diferencialni modul" (PDM) v študijskem letu 2018/19

Kandidati, ki želijo v študijskem letu 2018/19 opravljati »Psihološki diferencialni modul« (v nadaljevanju: PDM) se morajo prijaviti z obrazcem »Vloga za opravljanje »Psihološkega diferencialnega modula« (PDM)«.

Prijava za PDM je možna do petka, 31. 8. 2018. Kot pravočasna se šteje prijava, ki je oddana v Referat za študente UP FAMNIT do petka, 31. 8. 2018 do 16. ure.

Prijave bo obravnavala Komisija za študijske in študentske zadeve UP FAMNIT na seji v prvi polovici septembra 2018.

Razpis za vpis in vpisna mesta 2018/19

UPsi je vključen v Razpis za vpis v magistrske študijske programe UP v študijskem letu 2018/19. Razpis za vpis je objavljen tukaj.

ARHIV:
PDM 2017/18
PDM 2016/17

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent lahko napreduje v 2. letnik, če zbere vsaj 48 KT vpisanega letnika.

Študent lahko izjemoma napreduje v 2. letnik tudi, če ni zbral 48 KT, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. O vpisu odloča pristojna komisija UP FAMNIT.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik.

Z napredovanjem in ponavljanjem študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom.

Za dokončanje študija je potrebno opraviti vse študijske obveznosti in zagovarjati magistrsko delo. Študent lahko prijavi temo magistrskega dela, ko opravi vse študijske obveznosti 1. letnika. Ostale študijske obveznosti mora študent opraviti do oddaje magistrskega dela. Študent izdela magistrsko delo pod vodstvom mentorja; z nalogo pokaže strokovno znanje izbranega študijskega programa, kritično razumevanje teorij ter temeljnih oz. ožje specialističnih konceptov in principov, originalnost in ustvarjalnost pri uporabi znanja, sposobnost obravnavanja določenega problema in oblikovanja ustreznih rešitev.

Temo magistrskega dela študent javno ustno predstavi na seminarju, nato izdela magistrsko delo in ga tudi javno zagovarja.

Predmetnikna vrh

Študijski program obsega 16 predmetov, praktično usposabljanje ter pripravo in zagovor magistrske naloge. Predmeti se delijo na obvezne (14 predmetov) in notranje oziroma zunanje izbirne (2 predmeta). Predmeti so ovrednoteni s 3 oziroma 6 KT.

Kratki opisi predmetov so objavljeni TUKAJ.

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa ter obvezni in notranji izbirni predmeti.

Tabela 1: Struktura študijskega programa 
Letnik Študijske obveznosti študenta Število Število kreditnih točk (KT)
KT KT/letnik
1. Obvezni predmet 11 60 60
2. Obvezni predmeti 3 18 60
Notranja/zunanja izbirna predmeta 2 12
Praktično usposabljanje 1 15
Magistrsko delo 1 15
 
Tabela 2: Predmetnik 1. letnika
Št. Predmeti KT Oblike izvedbe kontaktnih ur
P SE SV Skupaj
1. Uporabna socialna psihologija 6 30 - 30 60
2. Kadrovska psihologija 6 30 10 20 60
3. Klinična psihologija 6 30 - 30 60
4. Vedenjska genetika 6 30 15 15 60
5. Psihološki vidiki dela s skupinami 6 30 - 30 60
6. Pedagoška psihologija 6 30 15 15 60
7. Šolska psihologija 3 15 - 15 30
8. Organizacijska psihologija 3 20 10 - 30
9. Načrtovanje raziskav in statistična analiza podatkov 6 45 - 15 60
10. Psihoterapevtski pristopi in psihoterapija 6 30 15 15 60
11. Zdravstvena psihologija 6 30 30 - 60

Legenda:
P = predavanja, SE = seminarji , SV = seminarske vaje
KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

 
Tabela 3: Predmetnik 2. letnika
Št. Predmeti KT Oblike izvedbe kontaktnih ur
P SE SV Skupaj
1. Napredne statistične metode v psihologiji 6 45 - 15 60
2. Raziskovalne metode v nevroznanosti 6 30 15 15 60
3. Psihološko svetovanje 6 30 - 30 60
4. Notranji/zunanji izbirni predmet 1 6        
5. Notranji/zunanji izbirni predmet 2 6        
6. Praktično usposabljanje v delovnem okolju 15 - 15 - 15
7. Magistrsko delo 15 - 15 - 15
 
Tabela 4: Notranji izbirni predmeti
(V tabeli so predstavljeni izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu.)
Št. Predmeti KT Oblike izvedbe kontaktnih ur
P SE SV Skupaj
1. Javnozdravstvene intervencije: izbrana poglavja 6 30 30 - 60
2. Vedenjsko-kognitivna psihoterapija 6 30 30 - 60
3. Forenzična psihologija 6 30 30 - 60
4. Pozitivna psihologija 6 30 - 30 60
5. Klinično-psihološki intervju 6 30 - 30 60

Izbirnostna vrh

Izbirni predmeti študijskega programa se delijo na notranje izbirne in zunanje izbirne.

NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; nabor notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik. V okviru notranje izbirnosti lahko študent izbira tudi druge predmete s področja biopsihologije in nevroznanosti. Notranji izbirni predmeti so ovrednoteni s 3 oziroma 6 KT.

ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini, in sicer, v odvisnosti od predhodnega študija študenta, s področja biopsihologije, psihologije in naravoslovja, 1 izbirni predmet pa lahko študent izbere s področja humanistike (zlasti antropologija, filozofija in kulturni študiji). Podrobnejša določila glede izbirnosti sprejme Senat UP FAMNIT.

Študent lahko kot zunanji izbirni predmet izbere tudi predmet iz nabora notranje izbirnih predmetov.

Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorja programa.

V poglavju Predmetnik (tabela 4) so navedeni le izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu. Seznam vseh izbirnih predmetov študijskega programa je dostopen v poglavju Predmetnik, in sicer so v pripetem dokumentu našteti vsi izbirni predmeti s kratkim opisom vsebine.

Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Način izvajanja študijana vrh

Redni študij se izvede v skladu z akreditiranim študijskim programom in internimi akti UP.

Praktično usposabljanje v delovnem okoljuna vrh

Praktično usposabljanje temelji na standardih za supervizirano prakso, ki se razvijajo v okviru Društva psihologov Slovenije na podlagi Europsy smernic.

Študent mora v 2. letniku opraviti obvezno praktično usposabljanje v delovnem okolju, ki je ovrednoteno s 15 ECTS in traja 280 delovnih ur (praviloma 7 tednov po 40 ur ali v daljšem časovnem obdobju sorazmerno manj delovnih ur na teden).

Namen študijske prakse je prenos teoretičnega znanja v prakso, ki jo študent opravlja v delovnem okolju oziroma v organizacijah, kot so: institucije javnega šolstva, sociale in zdravja ter primarnega zdravstvenega varstva, nevladne ustanove, zasebna podjetja, druge izobraževalne in raziskovalne institucije.

Vsakemu študentu bo na izbrani instituciji, kjer bo opravljal praktično usposabljanje dodeljen mentor, ki bo zadolžen za nadzor in usmerjanje njegovega dela. Mentor praktičnega usposabljanja je lahko zgolj univerzitetni diplomirani psiholog oziroma magister psihologije (po zaključeni drugi stopnji študija psihologije) z vsaj enim letom delovnih izkušenj na delovnem mestu psihologa oziroma drugem relevantnem delovnem mestu, ki ni pripravništvo. Mentor mora biti vključen v delo organizacije, v kateri študent opravlja prakso. Mentor lahko med drugim opravlja klinično, pedagoško, šolsko-svetovalno, kadrovsko, raziskovalno dejavnost. V kolikor omenjeni pogoji niso izpolnjeni, študent praktičnega usposabljanja pod takšnim mentorstvom ne sme opravljati.

Organizacija praktičnega usposabljanja

Koordinator študijske prakse po končanem delu preveri poročilo študenta in oceni ustreznost njegovega opravljenega dela.

Študenti lahko pri dr. Urši Mars Bitenc pridobijo seznam ustanov, s katerimi ima fakulteta podpisan dogovor o sodelovanju pri izvajanju praktičnega usposabljanja.

Študent se sam dogovori z ustanovo o možnostih za opravljanje prakse. V kolikor želi študent opravljati prakso na ustanovi, s katero fakulteta še nima podpisanega dogovora, se mora sam pozanimati, če je ustanova pripravljena na sodelovanje pri izvajanju praktičnega usposabljanja. Če je ustanova pripravljena na sodelovanje in če ustanova dodeli mentorja, študent o tem obvesti dr. Uršo Mars Bitenc (ursa.mars@upr.si), ki ustanovi posreduje v podpis ustrezen dogovor.

Pred pričetkom opravljanja študijske prakse študent odda Prošnjo študenta za opravljanje prakse, po končani praksi pa Poročilo študenta o opravljeni študijski praksi.

Z 18. 2. 2019 potekajo vsi postopki prek ŠIS-a (oddaja prošnje, koordinatorjeva potrditev prošnje, oddaja poročila, koordinatorjeva potrditev poročila). Študenti, ki so pred tem datumom že oddali prošnjo za opravljanje prakse, oddajo tudi poročilo o opravljeni praksi v tiskani obliki (v Referat za študente).

Navodila za študente za opravljanje prakse (opis postopkov v ŠIS-u) so dostopna TUKAJ.

Obrazci za praktično usposabljanje (prošnjo in poročilo oddajo študenti v Referat):

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

  • pripravljenost za trajno strokovno izpopolnjevanje in samorefleksijo;
  • sposobnost povezave znanstvenih in strokovnih spoznanj s sorodnimi znanstvenimi disciplinami;
  • sposobnost abstraktnega in kritičnega razmišljanja ter oblikovanja in prenosa teoretičnih konceptov v prakso;
  • usmerjanje v interdisciplinarno raziskovanje;
  • uporaba naučenih znanj v praktičnih situacijah;
  • sposobnost uporabe pridobljenega znanja in veščin pri raziskovalnem in strokovnem delu;
  • oblikovanje osebne strokovne strategije za reševanje problema;
  • problemski pristop k obravnavanju različnih problemov;
  • iskanje in izbor ustrezne literature;
  • iskanje in izbor, prilagoditev ali oblikovanje metod, tehnik in instrumentov;
  • oblikovanje pisnih izdelkov: analize stanja, načrta intervencij in raziskovalnega poročila;
  • predstavljanje izsledkov raziskav;
  • spretnosti komunikacije;
  • skrb za nenehni osebni strokovni razvoj;
  • zmožnost ovrednotenja svojega znanja obravnavane snovi glede na uresničevanje zastavljenih ciljev;
  • razvijanje etične odgovornosti na področju dela s posameznikom, skupinami ali družbo;
  • analiziranje, določanje, ocenjevanje pomembnih značilnosti posameznikov in skupin;
  • razvijanje ustreznih intervencij na podlagi teorije;
  • pripravljanje in izvajanje psiholoških intervencij;
  • evalvacija izvedenih intervencij v praksi ter oblikovanje priporočil na podlagi le-te;
  • avtonomnost pri odločanju v problemskih situacijah;
  • delovanje v interdisciplinarnih timih;
  • kreativno razmišljanje.

Predmetno-specifične kompetence diplomantov

  • poznavanje različnih kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih načrtov in metod zbiranja podatkov;
  • razumevanje namena in uporabe raziskovalnih metod naravoslovnih in družboslovnih ved, s poudarkom na psihološki znanosti, nevroznanosti in vedenjski genetiki;
  • sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanstvenih disciplin (psihologija, duševno zdravje, psiho- in socio-patologija, nevroznanost,...);
  • razumevanje teorije na podlagi primerov uporabe;
  • sposobnost prenašanja metodološkega znanja in samostojne uporabe v raziskavah;
  • sposobnost razčlenitve in primerjave različnih raziskovalnih načrtov in metod glede na raziskovalni problem;
  • sposobnost ustvarjalnega načrtovanja raziskav in kombiniranja raziskovalnih metod;
  • sposobnost zavedanja omejitev raziskovalnih metod in etičnih dilem ter sposobnost kritičnega razmisleka o psiholoških raziskavah;
  • poglobljeno znanje iz osnovne (univariatne in bivariatne deskriptivne in inferenčne) statistike ter poznavanje zahtevnejše multivariatne statistike;
  • razumevanje namena in uporabe posameznih tehnik multivariatne statistične analize;
  • sposobnost samostojne izvedbe (multivariatne) statistične analize z enim od uveljavljenih računalniških programov za statistično analizo;
  • sposobnost primerjave različnih tehnik multivariatne analize in izbor najprimernejše za specifičen raziskovalni problem;
  • razumevanje praktičnega pomena odnosa med vplivom genetike in okolja na vedenjske vzorce;
  • poznavanje in razumevanje tehnik in strategij, ki jih uporabljamo za določitev genetske osnove vedenjskih vzorcev pri ljudeh in živalih;
  • sposobnost opredelitve nekaterih vedenjskih motenj in bolezni ter sposobnost jih pripisati aktivnosti določenega gena ali sklopa genov, hkrati pa pri tem določiti okoljski vpliv;
  • razumevanje prenosa genetskih informacij pri boleznih in motnjah, za razlago nastalih vedenjskih odzivov;
  • poznavanje in razumevanje vzrokov in razvoja motenj centralnega živčnega sistema;
  • poznavanje osnovnih metod zdravljenja in raziskav na področju proučevanja bolezni osrednjega živčevja;
  • znanje in spretnosti za diagnostično oceno centralnega živčnega sistema in motenj ter odkrivanje bioloških označevalcev;
  • znanje in razumevanje temeljnih teorij, pojmov in konceptov organizacijske in kadrovske psihologije;
  • izvajanje analize potreb in problemov organizacije (uspešnost, inovativnost, fleksibilnost) ter identifikacija potrebnih in možnih izboljšav preko sprememb v organizacijski strukturi, kulturi in vodenju;
  • ustrezni izbor in aplikacija metod in tehnik ter instrumentov za analizo individualnih, skupinskih in organizacijskih percepcij, stališč in vedenja v odnosu do organizacij, prakse, strukture, kulture in vodenja;
  • oblikovanje novih rešitev in produktov: vprašalniki za zaposlene, programi sprememb;
  • priprava načrta intervencij, glede na ugotovljeno stanje v organizaciji, ki so usmerjene na posameznika, skupine ali organizacijo kot celoto (npr. usposabljanje s področja vodenja, oblikovanje in razvoj timov, spreminjanje organizacijske kulture);
  • evalvacija ustreznosti načrtovanih intervencij (načrtovanje, merjenje in analiza, veljavnost, zanesljivost);
  • poznavanje različnih tipov intervjujev s poudarkom na psihološkem intervjuju;
  • razumevanje in kritična analiza izvedbe psihološkega intervjuja v okvirih potreb klienta in namenov obravnave;
  • razvoj in evalvacija intervencij usmerjene na posameznika, skupino ali družbo;
  • ugotavljanje potreb in opredeljevanje ciljev psihološke obravnave;
  • opredeljevanje ciljev intervjuja in kriterijev za evalvacijo izvedbe psihološkega intervjuja glede na cilje;
  • načrtovanje aktivnosti in intervencij na podlagi pridobljenih informacij v psihološkem intervjuju;
  • sposobnost kritične presoje in analize znanstvenih in strokovnih spoznanj s področja zdravstvene psihologije;
  • sposobnost uporabe teoretičnih spoznanj in izvajanje intervencij v aplikativnem okolju/na terenu;
  • sposobnost načrtovanja psiholoških terapevtskih aktivnosti in intervencij;
  • kritično razumevanje pogledov različnih pristopov k izvajanju psiholoških intervencij za pomoč posameznikom in skupinam;
  • sposobnost integracije med študijem usvojenega teoretičnega znanja s praktičnim v delovnem okolju;
  • sposobnost uporabe psiholoških postopkov v klinično-psihološki praksi;
  • sposobnost sodelovanja s strokovnimi kolegi v dejanskem delovnem okolju, v povezavi s spoznanji organizacijske psihologije;
  • sposobnost konstruktivnega dialoga z različnimi javnostmi, v povezavi z javnozdravstvenimi intervencijami;
  • sposobnost vodenja interdisciplinarnih timov v javnozdravstvenih intervencijah;
  • sposobnost argumentiranja strokovnih mnenj v klinično-psihološki praksi;
  • sposobnost razlaganja in utemeljevanja strokovnih in znanstvenih dognanj različnim deležnikom (nestrokovnjakom) v javnozdravstvenih intervencijah;
  • vživljanje v druge v klinično-psihološki praksi;
  • spoznavanje temeljnih področij in metodologije pedagoške psihologije;
  • spoznavanje različnih teorij učenja, motivacije in inteligentnosti;
  • spoznavanje pojmov učne uspešnosti, transfera, ustvarjalnosti in pojma o sebi v okviru pedagoške psihologije;
  • spoznavanje vloge spoznavnih, čustvenih, osebnostnih in socialnih dejavnikov učenja;
  • spoznavanje področja dela šolskega psihologa in elementov pedagoške interakcije;
  • sposobnost učinkovite uporabe pridobljenega znanja pri delu šolskega psihologa;
  • uporaba pedagoško psihološkega znanja pri načrtovanju učenja in poučevanja različnih skupin posameznikov;
  • uporaba znanja pri preventivi vedenjskih in učnih težav v šoli.

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

Magistrski študijski program sledi smernicam sedanjih in bodočih zaposlitvenih potreb na področju poklicnega udejstvovanja psihologov, tako na področju gospodarstva, kot negospodarstva.

Diplomanti – magistri psihologije, bodo zaposljivi na vseh običajnih delovnih mestih v javnem sektorju, kjer delajo psihologi, zlasti: zdravstvo, šolstvo (ob izpolnjenih dodatnih pogojih – opravljeno pedagoško-andragoško usposabljanje1 v obsegu 60 kreditnih točk ter po uskladitvi pravnih podlag za področje vzgoje in izobraževanja2), sociala, pravosodje, obramba,... Ob tem bodo zaposljivi tudi na vseh drugih področjih v negospodarstvu, kjer psihologi že dolgo predstavljajo enega od ključnih poklicnih profilov, npr. v: nevladnih neprofitnih organizacijah (npr. za naloge psihološke preventive, rehabilitacije, površinske terapije, psihosocialne oskrbe,…) in v zasebnem sektorju (npr. v terapiji, svetovanju,…).

V podjetjih lahko magistri psihologije delajo na področju dela s kadri, v marketingu, stikih z javnostjo, še posebej pa na področju dela s človeškimi viri, na področju coachinga, psihološkega svetovanja in dela s timi.

Poleg omenjenih del, pa so možnosti zaposlovanja tudi na drugih delovnih mestih, ki niso specifično povezana s psihologijo, vendar zahtevajo širšo družboslovno izobrazbo (npr. na področju politike, medijev, raziskovanja, v administraciji ipd.).

Študij omogoča diplomantom nadaljevanje izobraževanja, predvsem kot nadgradnjo svoje specifičnosti, z vpisom na doktorski študij 3. stopnje na drugo slovensko ali tujo univerzo, ki ponujajo možnost sorodnega ali stičnega študija, strokovnega usposabljanja ter raziskovanja.


Pojasnila k poglavju Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študija:

1Pedagoško-andragoško usposabljanje – PAI: PAI je program za izpopolnjevanje, ki ga izvajajo pedagoške fakultete univerz na Primorskem, v Mariboru in Ljubljani. PAI obsega 60 kreditnih točk in se izvede v enem študijskem letu. Določene obveznosti, ki jih študent opravi v času dodiplomskega ali magistrskega študija, so lahko priznane v okviru PAI, s tem pa se zmanjša tudi obseg kreditnih točk, ki jih mora opraviti študent. V PAI se lahko vpiše kandidat, ki je opravil vsaj prvo bolonjsko stopnjo.  

2Uskladitev pravnih podlag na področju vzgoje in izobraževanja: UP FAMNIT je v maju 2016 posredovala formalno pobudo na pristojne institucije na nacionalni ravni za uskladitev pravnih podlag na področju vzgoje in izobraževanja, in sicer za vnos imena novega magistrskega programa Uporabna psihologija v podzakonske akte. V pravnih podlagah za zaposlovanje (npr. delo v šolski svetovalni službi ter za poučevanje psihologije) na področju vzgoje in izobraževanja (vrtci ter osnovno in srednje šolstvo) med izobrazbenimi pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, namreč ni naveden strokovni naslov diplomanta (magister psihologije), temveč ime študijskega programa – psihologija (oba programa na univerzah v Mariboru in Ljubljani sta poimenovana Psihologija, študijski program Uporabna psihologija pa je prvi program psihologije v Sloveniji, s katerim diplomanti pridobijo isti strokovni naslov, a je drugače poimenovan (Uporabna psihologija/Applied Psychology). UP FAMNIT še ni prejela odgovora na podano pobudo, saj je le-ta v obravnavi na pristojnem ministrstvu.