Sredozemsko kmetijstvo

Temeljni podatki o programu

Ime programa: SREDOZEMSKO KMETIJSTVO
Vrsta programa: univerzitetni, 1. stopnja
Strokovni naslov diplomanta: diplomirani inženir kmetijstva (UN) oz. diplomirana inženirka kmetijstva (UN)
Trajanje študija: 3 leta
Število kreditnih točk (KT): 180 KT
Način študija: redni
Jezik izvedbe: slovenski jezik
Kraj izvajanja študija: Koper, Izola (Univerzitetni kampus Livade v Izoli v študijskem letu 2018/19 ne obratuje zaradi sanacijskih del)
Akreditacija: program je akreditiran v skladu z Zakonom o visokem šolstvu in je javnoveljaven; več podatkov je dostopnih tukaj

Koordinatorica programana vrh

izr. prof. dr. Dunja Bandelj

asist. dr. Alenka Baruca Arbeiter, namestnica koordinatorice

Za vprašanja glede prijave, vpisa in drugih administrativnih postopkov se obrnite na Referat za študente.

Splošen opis programana vrh

Načrtovanje in pridelava hrane predstavljata v sredozemskem prostoru veliko odgovornost in izziv. Podnebne spremembe narekujejo večja vlaganja v varovanje okolja in v razvijanje sodobnih tehnologij za doseganje kakovosti kmetijskih pridelkov in konkurenčnost v mednarodnem prostoru. Delo v sodobnem kmetijstvu zahteva interdisciplinarno povezovanje znanj naravoslovja, biotehnologije, ekonomike in tehnologij pridelave ter predelave.

Študijski program se osredotoča na pridelavo rastlin (spoznavanje hortikulturnih rastlin: trta, sadne vrste, aromatične rastline, vrtnine; tehnologij pridelave; postopkov predelave; skladiščenja ter kakovostnega in senzoričnega vrednotenja živil), vključuje pa tudi osnove zootehnike (splošna zoologija, fiziologija in anatomija domačih živali, sonaravna živinoreja v sredozemskem prostoru), ki je predvsem v hribovitih predelih Primorske regije vodilna kmetijska panoga. Študentje znanja poglobijo in nadgradijo z izbirnimi predmeti v 2. in 3. letniku študija.

Specifičnost študijskega programa je, da daje posebno težo vsebinam varovanja okolja, zavarovanim območjem in trajnostnemu oblikovanju prostora ob upoštevanju regionalnih družbeno-ekonomskih posebnosti. Sredozemlje je pomembno središče izvora številnih kulturnih rastlin, ki se kaže v njihovi raznolikosti, zato je pozornost namenjena tudi proučevanju rastlin na genetskem nivoju z uporabo sodobnih metod biotehnologije in molekularne genetike.

Cilji programana vrh

Cilj študijskega programa je izobraziti diplomanta, ki bo sposoben interdisciplinarno povezovati vsebine študijskega programa in jih znal samostojno uporabiti na področju biotehnike pri načrtovanju in uresničevanju sonaravne in konkurenčne kmetijske pridelave, ob upoštevanju okoljskih značilnosti pridelovalnega območja. S pridobljenim znanjem bodo diplomanti sposobni samostojnega ali kooperativnega dela na področju naravoslovja in biotehnike, svetovanja v institucionalnih enotah centralne in regionalne ravni države, dela v svetovalnih službah, načrtovanja in organizacije pridelave in prometa rastlin v podjetjih javne ali zasebne dejavnosti, vodenja tehnoloških postopkov, dela v podjetjih z agrarnim okoljem, v zavarovanih območjih in krajinskih parkih, tehničnega in strokovnega dela v raziskovalnih in univerzitetnih ustanovah in dela na področju kmetijskega turizma.

Pogoji za vpisna vrh

V 1. letnik se lahko vpiše:

1. kdor je opravil splošno maturo,
2. kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi,
3. kdor je pred 1. 6. 1995 uspešno zaključil katerikoli štiriletni srednješolski program.

V primeru OMEJITVE VPISA so kandidati izbrani glede na splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu (70 % točk) in uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole (30 % točk).

Nadaljevanje študija po merilih za prehodena vrh

Prehodi med študijskimi programi so možni na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu, Meril za prehode med študijskimi programi in v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje študentovega izobraževanja na prvem študijskem programu, iz katerega študent prehaja, in nadaljevanje študija na drugem študijskem programu, v katerega študent prehaja. Pri prehodu se upošteva primerljivost študijskih programov in opravljene študijske obveznosti študenta v prvem študijskem programu.

V 2. oziroma 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Sredozemsko kmetijstvo se po merilih za prehode lahko vpiše študent sorodnega študijskega programa 1. stopnje in dosedanjega dodiplomskega študijskega programa (študijski programi, sprejeti pred 11.6.2004), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• študent izpolnjuje pogoje za vpis v univerzitetni študijski program Sredozemsko kmetijstvo,
• študijski program, iz katerega študent prehaja, ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc kot univerzitetni študijski program Sredozemsko kmetijstvo in
• so izpolnjeni drugi kriteriji v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi (primerljiv predmetnik študijskega programa, opravljene obveznosti študenta).

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FAMNIT, ki pri obravnavi poleg (sorodnega) področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi študent sorodnega študijskega programa v tujini in mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v univerzitetnem študijskem programu Sredozemsko kmetijstvo.

V primeru OMEJITVE VPISA so kandidati izbrani glede na število doseženih kreditnih točk (ECTS) (70% točk) in povprečni uspeh priznanih izpitov (30%).

Napredovanje po programu in dokončanje študijana vrh

Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če zbere vsaj 42 kreditnih točk (KT) iz predmetov 1. letnika, v 3. letnik pa, če zbere vsaj 42 KT iz predmetov 2. letnika in ima opravljene vse obveznosti za 1. letnik.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če ni opravil vseh obveznostih, če ima za to opravičene razloge, kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze in podobno. O vpisu odloča Komisija za študijske zadeve UP FAMNIT na podlagi individualne prošnje študenta.

Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, lahko, ob upoštevanju določil Zakona o visokem šolstvu, v času študija enkrat ponavlja letnik. Za ponovni vpis v letnik mora zbrati vsaj 28 KT vpisanega letnika.

Z napredovanjem v višji letnik ter s ponavljanjem letnika študent ohranja status študenta in s tem pravice in ugodnosti, določene z zakonom. V skladu z zakonom lahko študent zaprosi za podaljšanje statusa študenta, vendar največ za eno leto.

Študentu, ki pri študiju izkazuje nadpovprečne študijske rezultate, se omogoči hitrejše napredovanje. Sklep o tem sprejme Senat UP FAMNIT na podlagi prošnje študenta in obrazloženega mnenja pristojne komisije UP FAMNIT. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

Študentje se ob težavah pri izpolnjevanju študijskih obveznosti lahko obrnejo koordinatorico študijskega programa in na Referat za študente na UP FAMNIT.

Za dokončanje študija je potrebno zbrati najmanj 180 KT, kar vključuje vse študijske obveznosti v okviru posameznih predmetov študijskega programa (domače naloge, seminarje in izpite) ter pripravo in zagovor zaključne projektne naloge; le-to študent zagovarja v okviru seminarja.

Predmetnikna vrh

V nadaljevanju je predstavljena struktura študijskega programa po letnikih, predmetnik posameznih letnikov ter notranji izbirni predmeti študijskega programa.

Študijski program obsega obvezne predmete, izbirne predmete, študijsko prakso in zaključni seminar, v okviru katerega študent pripravi in zagovarja zaključno projektno nalogo.

Predmeti se delijo na obvezne in izbirne (Tabela 1); v 2. letniku izbere študent 1 notranje izbirni predmet, v 3. letniku pa 4 izbirne predmete (izbere jih lahko iz nabora notranjih ali zunanjih izbirnih predmetov). Vsi obvezni predmeti so ovrednoteni s 6 kreditnimi točkami po evropskem kreditnem sistemu ECTS (KT), izbirni predmeti pa obsegajo 4, 5 ali 6 KT.

Kratki opisi predmetov so dostopni TUKAJ.

 Legenda:
 P = predavanja, SV = seminarske vaje, SE = seminarji, LV = laboratorijske vaje, TV = terenske vaje
 KT = kreditne točke po evropskem kreditnem sistemu ECTS

Predmetnik za študente, ki so se prvič vpisali do vključno študijskega leta 2017/18

V študijskem letu 2018/19 se je pričel izvajati prenovljen študijski program, zato je v začetku tega poglavja predstavljen predmetnik programa kot se prvič izvaja v študijskem letu 2018/19. V nadaljevanju pa lahko študenti, ki so se prvič vpisali do vključno študijskega leta 2017/18, najdejo predmetnik in kratke opise predmetov:

• predmetnik, kratki opisi predmetov.

Izbirnostna vrh

Izbirni predmeti se delijo na notranje in zunanje izbirne predmete.

Študenti izberejo v 2. letniku 1 notranje izbirni predmet, v 3. letniku pa 4 izbirne predmete (iz seznama notranjih ali zunanjih izbirnih predmetov).

NOTRANJE izbirne predmete izbira študent znotraj študijskega programa; seznam notranje izbirnih predmetov je predstavljen v razdelku Predmetnik (tabela 5).

ZUNANJE izbirne predmete lahko študent izbira v okviru akreditiranih študijskih programov sorodnih visokošolskih zavodov v Sloveniji ali tujini. Študent lahko zunanje izbirne predmete izbira tudi iz seznama notranjih izbirnih predmetov.

V poglavju Predmetnik (tabela 5) so navedeni le izbirni predmeti, ki se izvajajo v letošnjem oz. so se izvajali v preteklem študijskem letu. Seznam vseh izbirnih predmetov študijskega programa je dostopen v poglavju Predmetnik, in sicer so v pripetem dokumentu našteti vsi izbirni predmeti s kratkim opisom vsebine.

Fakulteta vsako leto razpiše le določene izbirne predmete, ki jih študenti izbirajo ob vpisu v prihodnje študijsko leto. Pri tem upošteva kadrovske in finančne zmožnosti fakultete ter interes študentov za posamezne predmete. Interes študentov se običajno preveri v času od februarja do aprila, ko se koordinatorji sestanejo s študenti oziroma izvedejo anketo. Končni seznam izbirnih predmetov objavi fakulteta pred pričetkom vpisa v juliju, študenti pa izbirne predmete izberejo ob vpisu (julij – september).

Za pomoč in svetovanje pri izbirnih predmetih se lahko študent obrne na koordinatorico študijskega programa.

Študijska praksana vrh

Študent mora v 3. letniku opraviti obvezno študijsko prakso (kontinuirano praktično usposabljanje), ki je ovrednotena s 6 KT in traja 3 tedne (120 ur).

S študijsko prakso študentje utrdijo znanja, pridobljena na predavanjih in se soočijo z reševanjem konkretnih nalog v praksi.

Praktično usposabljanje se odvija v privatnih ali javnih podjetjih, ki so povezana z delom v okolju, kmetijstvu ali v biotehnologiji. Opravljanje prakse je možno tudi v znanstveno-raziskovalnih institucijah članic Univerze na Primorskem.

UP FAMNIT ima podpisan dogovor o sodelovanju pri izvajanju študijske prakse z organizacijami v Sloveniji in  tujini. Seznam organizacij je dostopen tukaj.

Pred pričetkom opravljanja študijske prakse študent 3. letnika odda Prošnjo študenta za opravljanje prakse, po končani praksi pa Poročilo študenta o opravljeni študijski praksi (priloga k poročilu je Potrdilo organizacije o opravljeni študijski praksi študenta).

Z 18. 2. 2019 potekajo vsi postopki prek ŠIS-a (oddaja prošnje, koordinatorjeva potrditev prošnje, oddaja poročila, koordinatorjeva potrditev poročila). Študenti, ki so pred tem datumom že oddali prošnjo za opravljanje prakse, oddajo tudi poročilo o opravljeni praksi v tiskani obliki (v Referat za študente).

Navodila za študente za opravljanje prakse so dostopna TUKAJ.

Obrazci za študijsko prakso:

• Dogovor o opravljanju študijskega prakse (slovensko)
• Prošnja študenta za opravljanje študijske prakse (z 18. 2. 2019 dostopna le v ŠIS-u)
• Poročilo študenta o opravljeni študijski praksi (slovensko / angleško)
• Potrdilo organizacije o opravljeni študijski praksi študenta (slovensko / angleško)

Kompetence diplomantovna vrh

Splošne kompetence diplomantov

• celostni pogled na razvoj sodobnega sredozemskega kmetijstva,
• uporabna znanja, ki niso vezana zgolj na teorijo, temveč so naravnana praktično in so aplikativna za primarni sektor (gospodarstvo: živilska industrija, agroturizem, družinska podjetja) in sposobnost prenosa znanj iz teorije v prakso,
• temeljna naravoslovna izobrazba s posebnim poudarkom na trajnostnem upravljanju naravnih virov Sredozemlja, varovanju sredozemskih habitatov obenem pa specifično usposobljenost za obravnavo trajnostnega in rentabilnega sredozemskega kmetijstva,
• avtonomnost za opravljanje svetovanja v institucionalnih enotah centralne in regionalne ravni države, svetovanja in dela v svetovalnih službah, ki se nanašajo na kmetijsko svetovanje in delo z agrarnim okoljem, tehničnega in strokovnega dela v raziskovalnih in univerzitetnih ustanovah, dela na področju agriturizma, dela na področju agroživilske industrije in na drugih sorodnih področij v javnem in zasebnem sektorju,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti s poznavanjem uporabe sodobnih komunikacijskih sistemov, sposobnost razvoja kritične in samokritične presoje in oblikovanje samostojnih besedil (člankov, referatov, presoj, razprav,...),
• sposobnost analize določenih situacij, sposobnost kritičnega preverjanja informacij in predvidevanja rešitev in posledic,
• veščina uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod, različnih postopkov in tehnologij,
• zavezanost etiki.

Predmetnospecifične kompetence diplomantov

• usposobljenost za poznavanje temeljnih bioloških znanj in uporabo le teh v kmetijstvu,
• usposobljenost za poznavanje temeljnih elementov za načrtovanje in razvoj trajnostnega kmetijstva,
• sposobnost povezovanja znanja različnih naravoslovnih področij: varstvene biologije, trajnostno upravljanje sredozemskih ekosistemov, trajnostno kmetijstvo,
• sposobnost povezovanja znanj s področja kmetijstva in živilske industrije, oz. prenos aplikacij v industrijo,
• sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov, ki se nanašajo na trajnostno kmetijstvo z uporabo ustreznih znanstvenih metod in postopkov,
• sposobnost umeščanja novih raziskovalnih, znanstvenih in strokovnih izsledkov, informacij ter interpretacij v kontekst temeljne agronomske in zootehniške discipline,
• razumevanje splošne strukture kmetijske vede ter povezava z drugimi naravoslovnimi in sociološkimi vedami,
• uporaba kritične analize in iskanje rešitev za konkretne delovne probleme, ki nastajajo v trajnostnem kmetijstvu ter tudi izvedba reševanja problema,
• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanj na strokovnem področju, obvladovanje metod pridelave v kmetijskem sektorju, predelava, distribucija in trženje pridelkov,
• uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na strokovnem področju,
• sposobnost analize, spremljanja in reševanje problematik, ki se nanašajo na kmetijsko okolje s posebnim poudarkom na trajnostnem reševanju problematik pri upravljanju naravnih virov ruralnega okolja.

Možnosti zaposlitve diplomantov in nadaljevanja študijana vrh

Diplomanti lahko nadaljujejo študij na drugi bolonjski stopnji (magistrski študijski programi) ali pa se zaposlijo:

• na področju pridelave rastlin in trženja (vodja, nadzornik, organizator pridelave in predelave ter prometa kmetijskih rastlin), na specializiranih kmetijah, v kleteh, v zadrugah, v proizvodnji sadilnega materiala, v drevesnicah, v trsnicah, v semenarnah, v žlahtnjiteljskih centrih, v podjetjih za projektiranje hortikulturnih objektov in trajnih nasadov (projektiranje namakalnih sistemov, rastlinjakov), v podjetjih za krajinsko projektiranje, v nacionalnih parkih, botaničnih vrtovih;
• na področju živinoreje (svetovanje in vodenje reje živali);
• na področju spremljanja kakovosti kmetijskih pridelkov in živil: analitski laboratoriji;
• v javnih službah (referent v institucijah za kontrolo pridelave in prometa s hortikulturnimi rastlinami, inšpekcijske službe, strokovni sodelavec v znanstveno-raziskovalnih institucijah, zbornicah, agencijah, pristojnih ministrstvih in kmetijsko-svetovalni službi);
• kot samostojni podjetnik, pridelovalec, svetovalec;
• na področju storitvenih dejavnosti: agroturizem.

Magistrski študijski program Varstvo narave na UP FAMNIT, predstavlja nadaljevanje študijskega programa 1. stopnje Varstvena biologija ter študijskih programov 1. stopnje Sredozemsko kmetijstvo in Bioinformatika, kjer prevladujejo tehnike in tehnologije varovanja okolja in narave na vrstni, ekosistemski in genski ravni.